Apostol Jakob Veliki
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jakob Veliki (tudi Jakob Starejši ali Jakob Zebedejev) je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov. * Betsajda, Galileja; † Jeruzalem, leta 44 (ali 42).
Jakob je pogosto judovsko ime (hebrejsko: יעקב [Yaʿaqov, Jakov] ali [Yaʿăqōḇ, Jakob]) in je povezano z besedo pêta (Kdor ima pêto, Kdor hodi s pêto). Pridevnik Veliki (ali Starejši) je dobil zato, da bi ga lažje ločili od drugega apostola z imenom Jakob (Jakob Mlajši).
Jakob Veliki je bil brat apostola in evangelista Janeza. Njuna starša sta bila Zebedej in Saloma, zato se sinova imenujeta tudi Jakob Zebedejev in Janez Zebedejev. Jezus jima je dal tudi vzdevek Boanerges - sinova groma.
Jakob in Janez sta se (skupaj z očetom) preživljala z ribolovom na Genezareškem jezeru, v verskem pogledu pa sta bila učenca Janeza Krstnika. Potem ju je Jezus povabil, da se mu pridružita, in postala sta njegova apostola.
Jakob Veliki je bil prvi od apostolov, ki je umrl mučeniške smrti: leta 44 (po nekaterih virih 42) ga je dal Herod Agripa v Jeruzalemu zapreti, bičati in obglaviti z mečem.
Legenda pravi, da je Jakob pred tem več let preživel v na ozemlju današnje Španije in Portugalske, kjer je oznanjal evangelij. Potem se mu je 2. januarja leta 40 prikazala Marija in mu naročila, naj se vrne v Judejo. Marija se je pojavila na stebru, ki je še danes shranjen v cerkvi Naše Gospe od stebra (špansko: Nuestra Señora del Pilar) v Zaragozi. Po Jakobovi smrti so bile njegove relikvije čudežno prenešene v Španijo in so se pojavile na kraju, kjer danes stoji Santiago de Compostela (Santiago = Sveti Jakob). To je še danes znana in pomembna romarska pot za romarje iz cele Evrope. Tradicionalni romarji opravijo romanje peš vsaj od francosko-španske meja do Santiaga ("Camino de Santiago" - okoli 600 km).
Jakob veliki goduje 25. julija po katoliškem koledarju oziroma 30. aprila po pravoslavnem koledarju. Jakob Veliki velja za glavnega zavetnika Španije in še nekaterih (zlasti špansko govorečih) dežel.
