See also ebooksgratis.com: no banners, no cookies, totally FREE.

CLASSICISTRANIERI HOME PAGE - YOUTUBE CHANNEL
Privacy Policy Cookie Policy Terms and Conditions
Santiago Ramón y Cajal - Wikipedija, prosta enciklopedija

Santiago Ramón y Cajal

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Santiago Ramón y Cajal

Rojstvo: 1. maj 1852(1852-05-01)
Zastava Španije Petilla de Aragon, Španija
Smrt: 17. oktober 1934 (82 let)
Zastava Španije Madrid, Španija
Bivališče: Španija, Kuba
Področje: histologija, nevrologija
Poznan po: raziskavah živčnega sistema
Pomembne nagrade
in priznanja:
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (1906)

Santiago Ramón y Cajal, španski histolog in zdravnik, * 1. maj, 1852, Petilla de Aragon, Španija, † 17. oktober, 1934, Madrid, Španija.

Vsebina

[uredi] Mladost in služenje na Kubi

Ramón y Cajal je imel tako kot Camillo Golgi, italijanski histolog, očeta v zdravstvu, vendar sprva ni kazalo, da bo nadaljeval družinsko tradicijo in šele po uspešni vajenski dobi pri brivcu in čevljarju je imel možnost za študij medicine. dobil Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.

Ko je leta 1873 končal študij in služil eno leto na Kubi, ki je bila tedaj španska posest, je postal leta 1877 profesor anatomije na Univerzi v Zaragozi. Vmes so ga mučile resne bolezni, na Kubi malarija, doma v Španiji pa tuberkoloza.

[uredi] Raziskave živčnega sistema

Leta 1880 se je naučil Golgijevega barvanja, ga izboljšal in začel raziskovati živčni sitem. Do leta 1889 je odkril zvezo med celicami sive možganovine in hrbtnega mozga in prikazal izredno zamotanost živčnega sistema. Prav tako je odkril sestavo očesne mrežnie. Postavil je teorijo nevronov, v kateri je izjavil, da živčni sistem sestoji zgolj iz živčnih celic oz. nevronov in njihovih izrastkov, aksonov. To je bilo v nasprotju z Golgijevimi trditvami in tamu je tudi nasprotoval.

Leta 1889 je Ramón y Cajal na znanstvenem sestanku v Nemčiji prikazal Golgijevo barvanje, ki ga je izboljšal. Dosegel je podporo Köllikerje, švicarskega anatoma in fiziologa, ter Waldeyerja, nemškega anatoma. Z Golgijem si je leta 1906 razdelil Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.

Leta 1922 je šel v pokoj, leta 1934 pa je umrl v starosti 82 let. V svojem življenju je objavil prek 100 znanstvenih del v španskem, nemškem in francoskem jeziku.

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

[uredi] Literatura



aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu -