Saintgermainska pogodba (1919)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.

Članek je napisan z vidika države ali območja in ga je treba popraviti, da bo svojo temo opisoval s splošnega stališča. Prosimo, uredite ga ali pa se pogovorite o tem na njegovi pogovorni strani.

Sredi decembra 1918 so Avstrijci ponudili Narodni vladi v Ljubljani, naj sprejme mejo po Dravi, s čimer bi Slovenija dobila Rož in Podjuno. Ljubljanska stran na ponujeni sporazum glede meje ni pristala (usodna napaka), ker je hotela dobiti tudi Beljak in Celovec. Nemci so izrabili neodločnost vlade v Ljubljani, ki Malgaju ni poslala vojaških enot, in konec decembra 1918 so Nemci z vojsko udarili čez Dravo, zasedli Koroško do Karavank. Slovenska vlada ni poslala vojske na Koroško in tudi srbske vojske še ni bilo od nikoder. Pomladi 1919 je bil začetek pogajanj v Gradcu med ljubljansko in celovško vlado o novi razmejitveni črti na Koroškem. Na Koroško je prišla ameriška mirovna komisija (Miles in King) in ocenila, da bi bila Koroška raje priključena k republiki Avstriji, zato je predlagala mejo na Karavankah, češ da je to naravna meja Koroške. Niti ljubljanska niti beograjska vlada nista naredili nobene odločne poteze. V tem času je prišlo koroško vprašanje tudi pred mirovno konferenco v Parizu. Konec aprila 1919 je prišlo do akcije slo. prostovoljcev, vendar so nemške sile napad odbile. 6. junija 1919 pa je srbska vojska zasedla Celovec (toda žal že prepozno), saj je bila takrat usoda slovenske Koroške že zapečatena, zato je saintgermainska pogodba je postavila mejo na Karavankah, za celovško kotlino pa je 27. avgusta 1919 določila plebiscit (ljudsko glasovanje).