Rab

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za druge pomene glejte Rab (razločitev).

Lega otoka

Mesto Rab

Koordinate: 44°47′00″N, 14°45′00″E Rab je otok in istoimensko naselje na Hrvaškem.

Vsebina

1 Geografija
2 Prebivalstvo
3 Zgodovina
4 Naselja
5 Zunanje povezave

[uredi] Geografija

Rab je eden večjih hrvaških otokov v Kvarnerju. Leži med Krkom in Pagom. Površina otoka znaša 93,6 km². Hriboviti območji sta Kamenjak na severozahodu in Kalifront na jugozahodu, osrednji del otoka pa je obdelan. Rab spada v enega najbolj sončnih področij v Evropi, s povprečno 2520 sončnih ur na leto. Pokrit je z dokaj bujnim rastlinstvom, ima nekaj peščenih in obilico prodnatih plaž v slikovitih zalivih. Severovzhodna stran otoka je večji del strma in skoraj neprehodna, severozahodna obala pa je zelo razčlenjena. Imajo za enega slikovitih in najlepših otokov na Hrvaškem. Na njem je tudi istoimensko mesto Rab. Otok povezuje trajektna linija s celino (Jablanac).

Večji zalivi so: Lopar, Crnika, Supetarska draga, Kamporska draga, Sveta Fumija, Sveta Mara in Mišnjak

[uredi] Prebivalstvo

Za razliko od drugih otokov v Kvarnerju, ima Rab malo naselij, vsega 8, v katerih stalno živi 9480 prebivalcev (popis 2001).

[uredi] Zgodovina

Pred Rimljani, ki so ga zavzeli v 2. stoletju pr. n. št., so se naseljevala na njem plemena ilirskih Liburnov. Zaradi naravnih lepot in značilnosti so Rimljani na otoku že od začetka svoje vladavine postavili številne stavbe in objekte za oddih, zato lahko rečemo, da je turistična tradicija Raba v nekem smislu daljša od dveh tisočletij. Od 9. do začetka 15. stol. je Rab pripadal Hrvaški, nato pa beneški republiki do 1779. Kot številni drugi primorski kraji je bil tudi Rab za kratek čas v sestavu Napoleonove Ilirije (od 1805 do 1814), nato pa pod avstrijsko oblastjo vse do leta 1918, ko ga je okupirala fašistična Italija. Z rapalsko pogodbo leta 1920 je bil vrnjen Jugoslaviji.