Prlekija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti.
Urediti ga je potrebno zaradi naslednjega razloga: počistiti pesništvo!!.
O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo.
Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.

Prlekija je pokrajina, ki leži v severovzhodni Sloveniji, med rekama Dravo in Muro. Je pokrajina polna prelepih nasprotij in gostoljubna mati prebivalcev, znanih po prleški govorici in navezanosti na domačijo. Je predel Slovenije, med gričevnatim svetom Slovenskih Goric in pomurske ravnice. Ljutomer, osrčje in metropola Prlekije, ter Jeruzalem, ki slovi po skrivnosti odličnih vin, dajeta tej pokrajini posebno vrednoto.

[uredi] Vaški grbi

Ljudje so domiselni in se radi pošalijo na lasten račun, še raje pa zbadajo soseda. Vse to se odraža v vaških grbih, ki so del bogatega ljudskega izročila. Njihova vsebina poznavalcu razjasni marsikatero značilnost in posebnost kraja in ljudi. Prleki so znani kot delovni, marljivi, vestni in pošteni ljudje. Brez primere, živopisani in hkrati skrivnostni pa so vaški grbi, ki kot ljudsko izročilo v besedi, priložnostni sliki, običajih in opredmeteni obliki ostajajo med ljudmi.

[uredi] Zemljevid Prlekije

Zemljevid Prlekije - s tanko rdečo črto so zarisane meje Prlekije. Črta predstavlja, kjer se postopoma govorica spremeni in ljudje več ne »gučijo«. Govorica se ob sami meji spreminja. Nekateri Prlekiji pripisujejo pokrajino še naprej od Hrastje-Mota (kjer bi naj bila meja) do Gornje Radgone in okolico Razkrižja, ki spada v Međimurje. Nekateri tudi Ptuj. Na tem zemljevidu je v Prlekijo vključena pokrajina do Gornje Radgone in Razkrižja.

[uredi] Vina in kulinarika

Ljutomersko-Ormoške in Radgonsko-Kapelske gorice slovijo po vrhunskih vinih. Velike vinske kleti za predelavo grozdja so v Ljutomeru, Ormožu, Kapeli in Gornji Radgoni, kjer pridelujejo tudi šampanjec. Prlekija slovi tudi po pristni prleški kulinarki. Sladokusci lahko izbirajo med mnogimi jedmi (žganci, mlečna juha, smetanovo juho z gobami, krompirjevo smetanovo juho, gobovo juho z ajdovo kašo, mesom iz tünke in mnogimi drugimi dobrotami).

[uredi] Prleško narečje

Meje Prlekije so zakoličili lingvisti in to v 19. stoletju. Na vzhodu je meja Mura, na jugu je državna meja s Hrvaško, na severu pa meji na slovenskogoriško narečje (reka Mura, Radenci, Benedikt, po Slovenskih goricah do Dornave, Markovci, Stojnci, do hrvaške meje in ob meji do Mure). To bi še naj bila Prlekija, kjer se govori prleški dialekt ali vsaj uporablja prleška leksika. Seveda je od vasi do vasi govorica različna.

Glavni preučevalec tega narečja je Rudolf Kolarič. Beseda »prleško« je nastala iz prislova »prle« (prvle - prej). Deli se na več govorov:

Spodnjeprleški - vzhodno od črte Ormož-Ljutomer
Srednjeprleški - spodnje Ptujsko polje med rekama Pesnica in Ščavnica
Kujleški - (kuj - takoj) - med Dravinjo in Dravo in na Zgornjem Ptujskem polju
Zgornjeprleški - severno od Ptuja med Pesnico in Dravo

Bistvena razlika je monoftongizacija diftongov:

za e (stalno dolgi jat - zvezda, sveča) se govori zelo ozek e
za o (stalnodolgi o) in o (stalnodolgi on) pa zelo ozek o

Ramovš to razlaga z mlajšimi kolonizacijami uskokov. Zato bolj drži Riglerjeva teorija, da so monoftongi sekundarnega razvoja.

V deležnikih na -l za moški spol slišimo -a (je delal - je dela)

Slovenskogoriško narečje se govori na področju od Maribora do Radencev, do Urbana. Na severu je meja državna meja z Avstrijo, južna meja teče od Radencev mimo Dvorjan, pri Zlatoličju do Polskave. Tukaj meji na štajersko in prleško narečje.

V zahodnem podnarečju so se akuti podaljšali. Vsi govori poznajo samo dolgi vokalni sistem.
Meja med vzhodnim in zahodnim teče od Zgornje Velke (zah. del) - Trate - Zgornja Ščavnica - Kremberk - Sveta Trojica - Dvorjane.
Od Lenarta proti Radencem (vzhodni del) imajo enak vokalni sistem kot prekmurščina. Imajo dolge in kratke vokale.
Soglasniški sistem je dokaj enoten tako za vzhodno in zahodno narečje.