Lojze Kovačič
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lojze Kovačič, slovenski pisatelj, * 9. november 1928, Basel, Švica, † 1. maj 2004, Ljubljana, Slovenija.
Lojze Kovačič je po mnenju mnogih eden najboljših pisateljev v zgodovini slovenske književnosti[navedi vir].
Vsebina |
[uredi] Življenjepis
Rodil se je v švicarskem Baslu kot sin nezaposlene Nemke in slovenskega poslovneža. Leta 1938, ko so iz Švice izgnali vse prebivalce brez švicarskega državljanstva, se je družina preselila v Slovenijo. Najprej so živeli v očetovi rojstni vasi Cegelnica na Dolenjskem, kasneje pa so se preselili v Ljubljano. Tu je Kovačič obiskoval osnovno šolo, gimnazijo in pedagoško akademijo (slavistika, germanistika). Leta 1944 mu je umrl oče, kmalu zatem pa je nova jugoslovanska oblast pregnala njegove domače v avstrijsko begunsko taborišče DP. Sam je sicer ostal v Sloveniji, a je imel težave z oblastjo, ker so ga imeli za sumljivo osebo. Decembra 1945 so ga zaprli za tri mesece, dve leti kasneje pa je bil v JLA pred vojaškim sodiščem obsojen na pol leta disciplinskega bataljona. Ko se je vrnil iz vojske, se je zaposlil pri Mladini in bil urednik podjetniškega časopisa. Od 1963 pa vse do upokojitve je bil zaposlen v Pionirskem domu v Ljubljani kot umetnostni pedagog. Maja 2004 je v Ljubljani po dolgotrajni bolezni umrl.
Svoje literarne in avtobiografske prispevke je začel objavljati kmalu po prihodu družine v Slovenijo in je zaradi njih pogosto prišel v konflikt z ideologi jugoslovanske partije. Danes se njegovo literarno delo uvršča med največje dosežke slovenske moderne proze. Izšel je iz socialnega realizma (Ljubljanske razglednice), kasneje pa se je močno približal tokovom modernega pripovedništva.
Dobil je veliko uglednih priznanj. Med njimi so Župančičeva nagrada mesta Ljubljane (1972, 1986), zlata Linhartova plaketa za gledališko dejavnost (1973), Prešernova nagrada (1973), Delova nagrada kresnik za najboljši roman leta (1991, 2004), nagrada Morishigo za najboljšo radijsko igro na mednarodnem festivalu radijskih iger v Tokiu (1993) in Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo (1996).
Njegov sin je slovenski glasbenik Jani Kovačič.
[uredi] Pomembnejša dela
- Ljubljanske razglednice (1956)
- Ključi mesta (1967)
- Deček in smrt (1968)
- Sporočila v spanju – Resničnost (1972)
- Pet fragmentov (1981)
- Prišleki (trilogija) (1983–1985)
- Basel (1986)
- Prah (1988)
- Kristalni čas (1990)
- Zgodbe s panjskih končnic (1992)
- Vzemljohod (1993)
- Književna delavnica – šola pisanja (1997)
- Otroške stvari (2003)
[uredi] Glej tudi
- seznam slovenskih pisateljev
- seznam slovenskih akademikov
- seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- seznam prejemnikov Prešernove nagrade
[uredi] Zunanje povezave
- Novica o smrti na 24ur.com
