Jani Kovačič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Jani Kovačič, slovenski vokalist, pisec besedil, skladatelj, kitarist, pedagog, * 8. junij 1950, Ljubljana.

Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.

Glasbeno se udejstvuje od leta 1976, ko je imel prvi javni nastop na filozofski fakulteti. Svoj prvi LP album: "Ulica talcev" je posnel spomladi 1980. Album je izšel pri založbi RTV Ljubljana, sneman pa je bil v studiju Radia Študent in v živo na nastopih v Ljubljani in na Jesenicah. Na albumu je sodelovala zanimiva ekipa in sicer od tedaj že znanih glasbenikov (Lado Jakša na saxu), kot še tedaj neznanih(Jonas Žnidaršič na basu!, Matevž Smerkolj na kontrabasu, Vanja Simić na violini), do prijateljev (Matjaž Šinkovec na klavirju). Producent albuma je bil Marko Brecelj. Najbolj znane skladbe z albuma so: Hokaido,Škoflca, Žare Lepotec in Otroci samohranilk. Kot vsak pristni ustvarjalec je sledil notranjemu klicu in v naslednjih letih dozoreval v kakovostnega umetnika. Prvi plošči so taki sledili albumi: Ljudje (1984), JeBen't (1988), Asfaltni otroci (1992), Tretje uho (1995- dvojna, nekakšen dotedanji the best of), Povabilo na bluz (1998), Carmina profana (1999), Disko Karamazovi (2001) ter Balade s ceste 1 & 2 (2002/3).

Ena njegovih najbolj znanih skladb je sicer "Delam kot zamorc". Je profesor filozofije na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani. Deloval je tudi kot koncertni urednik v Cankarjevem domu v Ljubljani. Njegova glasba je slogovno različna, preizkušal se je tudi z rapom, kot imitator skladb Toma Waitsa, njegov zadnji projekt pa so Postbožični psalmi.

Njegov oče je slovenski pisatelj Lojze Kovačič.