Wikipedija:Navajanje virov
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stran je smernica slovenske Wikipedije. Sprejema jo velika večina urejevalcev in je standard, ki naj mu sledijo vsi sodelavci. Vendar jo je treba brati z razumom ter dopustiti občasne izjeme. Pri urejanju smernice pazite, da spremembe resnično izražajo soglasje občestva. Kadar o tem niste prepričani, se najprej pogovorite na pogovorni strani. |
Jedrce: Vsebina, ki je sporna ali pa bo po vsej verjetnosti za koga sporna, potrebuje zanesljiv vir. Na tej strani je razloženo, kako navajati vire. |
Pravila Wikipedije |
---|
Vsebinski standardi |
Nepristranskost |
Sodelovanje z drugimi |
Vljudnost |
Ta stran je slogovni vodnik in opisuje, kako v člankih navajati vire.
Pravilo Wikipedija:Preverljivost pravi, da je pripis vira potreben pri neposrednem navajanju in za trditve, ki so sporne ali bodo po vsej verjetnosti za koga sporne. Katero koli vsebino, ki je sporna in za katero ni naveden vir, lahko odstrani kateri koli urejevalec. Za pojasnilo pomena uporabe dobrih virov za biografije živečih oseb glej Wikipedija:Biografije živečih oseb, ki je prav tako pravilo.
Kadar ne vemo, kako oblikovati navedek, navedimo kolikor je le mogoče veliko podatkov, oblikovanje pa bo morda popravil kdo drug. Navajajmo!
Vsebina |
[uredi] Zakaj navajati vire
- Za večjo verodostojnost in avtoriteto Wikipedije.
- V zahvalo viru za koristne podatke in da se izognemo trditvam o prepisovanju.
- V dokaz, da urejanje ni izvirno raziskovanje.
- Da bo vsebina člankov bolj verodostojna in da jo bo lahko preveril vsakdo.
- Da bodo uporabniki lahko našli dodatne zanesljive podatke o predmetu.
- Za preprečevanje nesoglasij med urejevalci in njihovo odpravljanje, kadar se pojavijo.
- Da poskrbimo, da bo vsebina o živečih osebah podprta z zanesljivimi viri in se bo ujemala z Wikipedija:Biografije živečih oseb.
Opomba: drugih člankov Wikipedije se ne sme uporabljati kot virov.
[uredi] Kdaj navajati vire
Slogovne smernice |
---|
Slogovni priročnik |
Dodatne smernice |
biografije |
Članki s posebnim slogom |
razločitvene strani |
Druge smernice |
čezmerno povezovanje |
[uredi] Ob dodajanju vsebine
Vsa vsebina, ki je sporna ali bo po vsej verjetnosti za koga sporna, potrebuje vir.
Navajanje virov je še posebno pomembno pri pisanju o mnenjih o določeni stvari. Izogibajmo se zavajajočih besed, kot npr. »Nekateri pravijo, da ...« Naše pisanje mora biti preverljivo: poiščimo določeno osebo ali skupino s takim mnenjem in navedimo zanesljiv vir, v katerem je oseba izrazila to mnenje. Wikipedija ni mesto za izražanje naših lastnih mnenj ali za izvirno raziskovanje.
Ker gre za slovensko Wikipedijo, naj bodo, če je le mogoče, navedeni viri v slovenščini. Ti imajo pri enaki kakovosti vselej prednost pred viri v tujih jezikih. Kadar navajamo drug vir jezika, je treba poleg navedka v izvornem jeziku navesti tudi slovenski prevod.
Vire lahko dodamo tudi za vsebino, ki je nismo napisali sami. Dodajanje virov je odličen način prispevanja k Wikipediji.
[uredi] Navedimo vir, ki smo ga uporabili sami
Skopirati navedek iz posrednega vira je primerno le, kadar jasno navedemo, da gre za posredni vir. Morda smo na kateri izmed spletnih strani našli podatke, ki naj bi izvirali iz določene knjige. Če se nismo sami prepričali, da so podatki resnično iz te knjige, je naš vir, ki ga moramo navesti, spletna stran. Verodostojnost članka je odvisna od verodostojnosti tako knjige kot tudi spletne strani, to pa mora biti jasno zapisano v članku.
[uredi] Dodajanje vsebine biografijam živečih oseb
Biografije živečih oseb je treba iz pravnih in etičnih razlogov še posebej skrbno podkrepiti z viri. Vsa negativna vsebina o živečih osebah se mora sklicevati na zanesljiv vir. Ne čakajmo, da bo vir zahteval drug urejevalec. Kadar naletimo — bodisi v članku ali na pogovorni strani — na negativno vsebino o živečih osebah, ki ni podprta z viri ali je z njimi slabo podprta, jo takoj odstranimo! Ne pustimo je v članku in ne sprašujmo za vir. Ne prestavljajmo je na pogovorno stran. To velja za vsebino tako biografije kot katerega koli drugega vira.
[uredi] Dobesedno navajanje
Pri navajanju objavljenega gradiva je vedno treba pripisati vir, ki naj bo neposredno za navedkom. Sam navedek pa naj bo znotraj dvojnih narekovajev — »takole« — oz. kadar gre za navedek v navedku, znotraj enojnih narekovajev — »tu je tak 'navedek' kot zgled.« Pri dolgih navedkih si pomagajmo s.
[uredi] Slike
Pri slikah je treba na opisni strani obvezno navesti podatke o viru in oznako avtorskih pravic.
Kadar gre za sliko s spleta, navedimo spletni naslov (URL). Zgled:
- Vir: sneto iz http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4280841.stm
Kadar gre za sliko z vira, ki ni na spletu, moramo to jasno napisati. Zgled:
- Vir: Skenirano iz knjige v javni lasti Naslov knjige, ...
Iz pravnih in informativnih razlogov je pomembno navesti avtorja slike (posebno, kadar se razlikuje od vira). Nekatere avtorskopravne licence zahtevajo, da navedemo izvirnega avtorja.
[uredi] Oblikovanje navedkov
Priimek, Ime. Naslov dela. Založnik, Kraj Leto. ISBN COBISS.
- Gik, Jevgenij Jakovljevič. Математика на шахматной доске. Nauka, Moskva 1976. (v ruščini) (COBISS)
- Gik, Jevgenij Jakovljevič Schach und Mathematik. Urania-Verlag, Leipzig 1986. (v nemščini) (COBISS)
- Novčić, Slobodan D. Šah i matematika. Beograd 1986. (v srbohrvaščini)
- Petrović, Nenad. Šahovski problem : teorija šahovskih problema sa 650 primjera. Zagreb 1949. (v srbohrvaščini) (COBISS)
- Bonsdorff, Fabel, Riihimaa. Schach und Zahl, unterhaltsame schachmathematik. Dusseldorf 1966. (v nemščini)
Če je vir dosegljiv v COBISS, lahko poiščete njegovo oznako (COBISS.SI-ID), npr. 123456789 in dodate povezavo (kot v zgornjih primerih) takole:
{{COBISS|ID=123456789}}
Če imate podatek o identifikatorju digitalnega objekta (DOI - imajo ga predvsem znanstveni članki, objavljeni na spletu), ga dodajte takole:
{{DOI|id=1234546}}