Lidija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Lidija (asirsko: Luddu, starogrško: Λυδία: Lidía, latinsko: Lydia), pokrajina in starodavno kraljestvo v Mali Aziji, znana tudi kot Mæonija. Ime je dobila po kralju Meonije Lidu. Glavno mesto je bilo Sard (Sardes) na reki Paktolu, za katero so pravili, da je polna zlatega peska. V Lidiji so med prvimi začeli kovati kovance in njeno ime je postalo soznačnica za bogastvo, Sard pa soznačnica za lepo mesto.

Vsebina 1 Geografija 2 Prebivalci 3 Zgodovina 4 Vladarji 5 Vir 6 Zunanje povezave

[uredi] Geografija

Meje Lidije so se skozi čas spreminjale. Najprej je mejila na Veliko Misijo, Karijo, Frigijo in Jonijo. Kasneje se je razširila na ozemlje med reko Haris in Egejskim morjem.

[uredi] Prebivalci

Prebivalci Lidije so bili mešanica domačih neindoevropskih praprebivalcev in indoevrospkih priseljencev. Ob obali Egejskega morja so bile grške (jonske) kolonije Fokeja, Smirna, Kolofon in Efez. V notranjosti so živeli Lidijci. Njihova večja mesta so bila Tijatira, Magnezija in Filadelfija. V mestih je bila dobro razvita obrt (izdelava preprog, finih tkanin, predelava rud) in trgovina, v kateri so bili Lidijci posredniki med Grčijo in Prednjo Azijo.

[uredi] Zgodovina

Zgodovina Lidije se začenja z miti. Po svojih prvotnih prebivalcih Meoncih se je najprej imenovala Meonija (grško: Μηονία, Meonia). Prvi dve dinastiji lidijskih vladarjev, Atijadi in Heraklidi, sta mitološki, in šele tretja dinastija, Mermnadi, se ujema z zgodovinsko resnico. Začetnik dinastije je bil Gig (vladal od približno 680 do 652 pr. n. št.), ki je hotel iz Lidije narediti veliko pomorsko silo. Njegov načrt je propadel zaradi vdora Kimerijcev. Šele kralju Aliatu II. (okrog 605 do 560 pr. n. št.) je uspelo pregnati Kimerijce in iz Lidije narediti močno in bogato državo. Zadnji lidijski kralj je bil njegov sin Krez (vladal od 560 do 546 pr. n. št.), ki je bil znan po bajnem bogastvu. Kreza je leta 548 pr. n. št. premagal perzijski kralj Kir II. Veliki in Lidija je postala satrapija Perzijskega cesarstva. Kasneje je pripadla Siriji, zatem Pergamu, na koncu pa je postala ena od azijskih rimskih provinc.

[uredi] Vladarji

z datumi nastopa vladnja.

• 797 pr. n. št. Ardis I.
• 761 pr. n. št. Aliat I.
• 747 pr. n. št. Mel
• 735 pr. n. št. Kandaul
• 718 pr. n. št. Gig
• 680 pr. n. št. Ardis II.
• 631 pr. n. št. Sadjat
• 619 pr. n. št. Aliat II.
• 560 pr. n. št. Krez

[uredi] Vir

• Opća enciklopedija JLZ, V, 116, Zagreb 1979

[uredi] Zunanje povezave