Josef Radetzky
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Grof Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz, avstrijski feldmaršal češkega rodu, * 2. november 1766, Třebnice, Češka, † 5. januar 1858, Milano, Italija (takrat Avstrijsko cesarstvo).
Vsebina |
[uredi] Življenjepis
[uredi] Mladost
Rodil se je v češki plemiški družini in že kot otrok kmalu ostal brez staršev. Do svoje smrti ga je vzgajal ded, po njegovi smrti pa je Josef odšel na Dunaj, kjer je začel obiskovati Terezijansko akademijo. Leta 1785 je vstopil v avstrijsko vojsko kot kadet, leta 1787 pa je dobil čin poročnika kirasirjev.
[uredi] Začetki vojaške službe
S svojo enoto je začel službovanje v turški vojni, kasneje pa je bil premeščen na območje današnjega Beneluksa. Leta 1795 je sodeloval v bitki na Renu ter kasneje na ozemlju Italije, kjer je sodeloval v bojih proti Napoleonovi vojski. Tam je napredoval in dobil čin majorja. Leta 1799 je imel že čin polkovnika, ko je bil ranjen v bitki pri Marengu. Leta 1801 je bil povišan v viteza, že čez štiri leta pa je dobil čin generalmajorja.
[uredi] Kasnejša vojaška kariera
Leta 1812 je dobil poveljstvo nad novo ustanovljenim polkom, poimenovanim 5. huzarski polk Radetzky. Med leti 1809in 1812 je bil tudi poveljnik glavnega štaba oboroženih sil, a je s položaja odstopil, ker ni dobil denarja za reorganizacijo vojske. Leta 1813 je nastopil službo poveljnika štaba pri feldmaršalu Schwarzenbergu in imel veliko vlogo pri oblikovanju taktike za bitko pri Leipzigu. Z zavezniško vojsko je sodeloval tudi na dunajskem kongresu.
[uredi] Zaton kariere
Po kongresu je Radetzky skorajda izginil iz javnega življenja. Nadaljeval je s pritiski, da bi reorganizirali vojsko, s tem pa si je pridobil veliko sovražnikov, ki so zahtevali njegovo upokojitev. Namesto tega ga je cesar povišal v generala konjenice in ga umaknil s političnega položaja. Pri sedemdesetih je leta 1836 napredoval v feldmaršala. Njegova zadnja brilijantna zmaga je prišla leta 1849 v bitki pri Novari, ko je s številčno šibkejšo vojsko uspel zadržati pritiske močnejših sil in po prihodu okrepitev premagati združeno uporniško vojsko Karla Alberta. Radetzky je kljub dolgotrajni bolezni umrl v sedlu, na čelu svoje vojske 5. januarja leta 1858. Nesmrtnost je poleg svojega vojaškega genija dobil tudi z vojaškim maršem (Radetzkyjev marš), ki ga je njemu na čast skomponiral Johann Strauss starejši.
[uredi] Napredovanja
- kadet (1781)
- poročnik (?)
- nadporočnik (1784)
- stotnik (?)
- inženirski major (?)
- podpolkovnik (?)
- polkovnik (?)
- generalmajor (1805)
- maršal (1831)
[uredi] Maršal Radetzky in Slovenija
Radetzky se je leta 1797 poročil s tržiško grofico Frančiško Romano von Strassoldo - Grafenberg, zakon je prinesel osem otrok. Med leti 1807 in 1819 je občasno živel na tržiškem gradu Neuhaus, ki ga je skupaj s posestvom kupil od svoje tašče. Njegovi finančni in moralni pomoči mestu so se prebivalci oddolžili tudi s panoramsko pešpotjo imenovano »Radetzkyjeva pot«. Nazadnje je Tržič obiskal 25. septembra leta 1852. V letu 1852 je ostareli maršal od cesarja Franca Jožefa v dosmrtno uporabo prejel Tivolski grad, ki ga je prenovil, uredil grajski park in ga odprl za javnost.
[uredi] Zunanje povezave
[uredi] Glej tudi
- seznam avstrijskih maršalov
