Gorjansko
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gorjansko | |
---|---|
Zemljevid: | Najdi.si, Geopedia.si |
Nadmorska višina: | 198 m |
Število prebivalcev: | 271 |
Poštna št./pošta: | 6223 Komen |
Občina: | Komen |
Pokrajina: | Primorska |
Statistična regija: | Goriška regija |
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002. | |
Gorjansko je gručasto naselje v občini Komen
Vsebina |
[uredi] Lega kraja
Gorjansko je kraško naselje, ki leži 3 km jugozahodno od Komna, ob križišču regionalne ceste katere en krak pelje proti Brjam in Brestovici, drugi krak pa proti obmejnemu naselju Prečnik (it. Precenico), odnosno Šempolaj (San Pelágio) v Italiji.
V vasi so kaverne iz prve svetovne vojne. Ob vaškem pokopalošču, ob cesti, ki pelje proti Klancu pa leži veliko vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne.
[uredi] Zgodovina
Prvi znani podatki o Gorjanskem segajo v srednji vek, ko so se tu naselili lastniki samostana iz Rožca (Rosazzo). V 18. stoletju so postali lastniki posesti Devinski grofje, ki so imeli v lasti župo z imenom Gorjansk v katero so spadale današnje vasi Gorjansko, Volčji Grad, Ivanji Grad in Brje pri Komnu.
Župnijska cerkev sv. Andreja je postavljena na ostankih manjše gotske cerkvice. Leta 1896 so cerkev gradbeno preuredili. Prejšni gotski prezbiterij je sedaj zakristija. Današnjo podobo pa je crkev dobila po obnovi in poslikavah v letih 1955 do 1963. Poslikave je napravil slikar Tone Kralj.
Gorjansko je znano iz časov prve svetovne vojne, ko so bile tu vojaške postojanke, bolnišnice in večje vojaško pokopališče.
Na območju Soške fronte in tudi v zaledju je po bojih ostalo veliko grobov, pokopališč in razlišnih spominskih znamenj. Samo na ožjem Goriškem je bilo po 1. svet. vojni okoli 200 vojaških pokopališč. Med vojnama so italijanske oblasti pokopališča urejale in preuredile. Zgradili so kostnice na Sredipolju, Oslavju in Kobaridu in vanje prenesli ostanke italijanskih vojakov z opuščenih pokopališč. Uredili pa so tudi pokopališča avstro-ogrskih vojakov. Največje tako pokopališče na območju Slovenije je v Gorjanskem,[1] kjer je pokopano preko 10.000 tisoč avstro-ogrskih vojakov različnih narodnosti.[2]
V Gorjanskem sta bila rojena slovenski jezikoslovec in etnolog Karel Štrekelj (1859-1912) in kmetijski strokovnjak Anton Štrekelj(1875-1943).
[uredi] Zanimivosti
- Kal, kraška kotanja z vodo
- Pil, kamnito cerkveno znamenje postavljeno leta 1900 z namenom, da bi varovalo popotnike
- Napajalnik, zbiralnik vode z napajalnimi koriti, postavljen leta 1903. Voda se zbira v cisterni s prostornino 630 m³.
- Vojaško pokopališče
- Rojstna hiša Karla Štreklja
- Cerkav sv. Andreja