Apollo 11

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Apollo 11

Znak odprave
Podatki odprave
Ime odprave:	Apollo 11
Klicni znak:	Komandni modul: Columbia Lunarni modul: Eagle
Število članov posadke:	3
Raketa nosilka:
Izstrelitev:	16. julij 1969 13:32:00 UTC Kennedyjevo vesoljsko središče LC 39A
Pristanek na Luni:	20. julij, 1969 20:17:40 UTC Morje tišine 0° 40' 26.69" N, 23° 28' 22.69" E [1] (glede na IAU Zemljin koordinatni sistem)
Čas izven plovila:	2 h 31 min 40 s
Na površini:	21 h 36 min 20 s
Masa vzorcev:	21.55 kg (46 lb)
Pristanek:	24. julij 1969 16:50:35 UTC 13°19′N, 169°9′W
Čas v tirnici:	59 h 30 min 25.79 s
Slika članov posadke
L-D: Armstrong, Collins in Aldrin
Člani odprave Apollo 11

Apollo 11 je bila prva odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni. Odprava je bila peta po vrsti v programu Apollo.

Skupaj s poveljnikom Armstrongom sta bila v odpravi pilot kapsule Columbia Michael Collins in pilot lunarnega modula Orel (Eagle) Edwin Aldrin. Startali so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času in štiri dni prepotovali 400.000 kilometrov do Lune. V lunarni modul sta se vkrcala Armstrong in Aldrin. 20. julija ob 13. uri in 15 minut sta se ločila od matične ladje v kateri je ostal pilot Collins. Po 102 urah in 15 minutah od starta z Zemlje, sta ob 16. uri in 17 minut pristala na Luni v Morju tišine. Potem, ko sta se nekaj ur pripravljala, je Armstrong 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla. Nato je izgovoril slavni stavek:

 »That is one small step for man, one giant leap for a mankind. (To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo)«

Čez 20 minut je izstopil tudi Aldrin. Razobesila sta ameriško zastavo in opravila različna merjenja, ter zbrala lunarno kamenje. Na kraju prvega izkrcanja sta pustila tablico z napisom:

 »Tu so ljudje s planeta Zemlja prvič stopili na Luno. Prišli smo v miru za vse človeštvo.«

Na njej je bil tudi datum in podpisi astronavtov in takratnega ameriškega predsednika Richarda Nixona. Njuno dejanje so po televiziji spremljali milijoni ljudi. Po Luni sta se potepala 2 uri in 31 minut. Z gornjim delom lunarnega modula sta se izstrelila s podnožja proti komandni kapsuli, ki je ostalo na njej. Z njo sta se spajala 3 ure in 40 minut. Po osmih dneh, treh urah in 18 minutah so se vrnili na Zemljo v Tihi ocean. Pobrala sta jih helikopter in bojna ladja Hornet. Največji ugled je bil pripisan Armstrongu, ki mu je predsednik Johnson podelil najvišje odlikovanje, NASA pa dve medalji. Še najmanj petnajst medalj je dobil od drugod. Naslednje odprave Apollo in naveličanost javnosti je celoten program potisnil v zgodovino. Pokazali so se tudi dvomljivci, ki iz napak na fotografijah dokazujejo, da je bila vse le ena največjih prevar. Televizijski prenosi naj ni bili posneti na Zemlji, kamenje pa naj bi ponaredili ali pa ga nabrali v kakšni puščavi. Drugi dvomijo o tem ali ni bil prvi človek na Luni Aldrin in ne Armstrong.

Vsebina 1 Posadka 2 V primeru nesreče 2.1 Nadomestna posadka 2.2 Pomožna posadka 3 Glej tudi 4 Zunanje povezave

[uredi] Posadka

• Neil Armstrong (član odprav Gemini 8 in Apollo 11), poveljnik
• Michael Collins (član odprav Gemini 10 in Apollo 11), pilot komandnega modula
• Edwin Aldrin (član odprav Gemini 12 in Apollo 11), pilot lunarnega modula

[uredi] V primeru nesreče

Če se astronavta Neil Armstrong in Edwin Aldrin ne bi mogla vrnita s površja Lune, je imel ameriški predsednik Nixon pripravljen poseben govor. Po vnaprej pripravljenem scenariju, bi predsednik najprej poklical astronavtovi ženi (vdovi) in jima sporočil žalostno vest. Nixon bi nato javno prebral posebno sporočilo. V kontrolnem centru bi zatem prekinili komunikacijsko zvezo z astronavtoma na Luni, duhovnik pa bi opravil enak pogrebni obred kot to velja na morju. Tretji astronavt, Michael Collins, ki je v matični ladji obkrožal Luno, bi se nato sam vrnil na Zemljo.

[uredi] Nadomestna posadka

• James Lovell, poveljnik
• Bill Anders, pilot komandnega modula
• Fred Haise, pilot lunarnega modula

[uredi] Pomožna posadka

• Ron Evans
• Ken Mattingly
• Jack Swigert
• Bill Pogue

[uredi] Glej tudi

• časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko

[uredi] Zunanje povezave

• NASA: dnevnik pristanka na Luni
• članek o Apollou 11 v Encyclopedii Astronautici
• USGS: Apollo - zemljevidi

Predhodna odprava: Apollo 10

Program Apollo

Naslednja odprava: Apollo 12

p • p • u  Programi vesoljskih poletov s človeško posadko Združenih držav Amerike
Dejavni: Space Shuttle | MVP (mednarodni) | Projekt Constellation (prihodnji)
Končani: X-15 (suborbitalni) | Merkur | Gemini | Apollo | Preizkusni projekt Apollo-Sojuz (mednarodni, ZSSR) | Skylab | Shuttle-Mir (mednarodni, Rusija)
Preklicani: MISS | Orion | Dyna-Soar | Manned Orbiting Laboratory | Space Station Freedom (zdaj MVP) | Orbital Space Plane