Antigen
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Antigen je vsaka snov, ki lahko v organizmu povzroÄi imunski odziv, saj se nanje specifiÄno vežejo protitelesa ali doloÄeni receptorji na limfocitih. Mesto na protitelesu, ki prepozna doloÄen antigen in se nanj specifiÄno veže, se imenuje epitop.
[uredi] Zgradba
PoveÄini so antigeni kemijsko gledano beljakovine, lahko pa so tudi ogljikovi hidrati, lipidi ... Po vdoru v organizem jih specifiÄno prepoznajo bodisi protitelesa bodisi limfociti T. Antigeni, ki jih prepoznajo protitelesa, se nahajajo na povrÅ¡ini tujkov, ki so vdrli v organizem, recimo na povrÅ¡ini bakterije. Antigeni, ki jih prepoznavajo celice T, so kemijsko gledano denaturirani peptidi z okoli 10 aminokislinami, ki jih na svojo povrÅ¡ino vežejo antigen predstavitvene celice.
Tudi telesu lastne molekule lahko imunski sistem prepozna kot antigene. V teh primerih govorimo o avtoimunih reakcijah, ki lahko v resnejših primerih vodijo tudi do avtoimunih bolezni.
Majhne molekule, ki same ne izzovejo imunske reakcije in jih imunski sistem kot tujke prepozna Å¡ele po vezavi na transportne proteine, imenujemo hapteni.
Majhne molekule, kot so posamezni ogljikovi hidrati, aminokisline in maÅ¡Äobne kisline, ne morejo izzvati imunske reakcije.
[uredi] UÄinek in funkcije
Prepoznavanje antigenov omogoÄa organizmu, da razloÄuje tuje molekule od sebi lastnih. Limfociti T prepoznajo antigen Å¡ele, Äe je le-ta vezan na drugo, tako imenovano predstavitveno celico. Antigen predstavitvene celice so specializirane celice imunskega sistema, ki predstavijo antigene limfocitom T. Mednje sodijo dendritske celice, makrofagi in limfociti B. Te celice vkljuÄijo vase antigene z endocitozo, jih predelajo v endosomu in jih vežejo s kompleksom HLA. Antigen, spojen s kompleksom HLA se nato veže na celiÄno membrano in je na voljo, da ga limfocit T s specifiÄnim receptorjem prepozna.
Limfociti B, ki se z receptorji vežejo na antigen, se lahko neposredno aktivirajo ali pa aktivacijo omogoÄi celica pomagalka. Celica pomagalka, ki se veže na kompleks antigen-HLA na limfocitu B in prepozna antigen kot tujek, zaÄne izloÄati citokine. PoslediÄno zaÄnejo aktivirani limfociti B izloÄati protitelesa, ki specifiÄno prepoznavajo antigene in jih tako oznaÄijo, da jih prepoznajo makrofagi, ki tujke z vezanim antigenom fagocitirajo. Na ta naÄin se organizem bori proti virusom in bakterijam, ne da bi Å¡kodoval lastnim celicam.
Tudi ÄloveÅ¡ke celice, Äe jih vnesemo v drugega Äloveka, lahko v slednjem povzroÄijo imunski odziv. Zgradba beljakovin na celiÄni povrÅ¡ini se med posamezniki namreÄ razlikuje. Zato lahko pride do komplikacij pri transfuzijah krvi, presaditvah organov ... Zato je potrebno pri teh posegih preveriti krvno skupino oziroma prenosljivost tkiva. Pri transfuziji krvi nekompatibilne skupine pride do skepljanja krvi, tkivna nekompatibilnost pri presaditvah pa se izrazi kot zavrnitev presadka.
