Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
Znane lastnosti |
Ime, znak, število |
ajnštajnij, Es, 99 |
Kemijska vrsta |
aktinidi |
perioda, blok |
7 , f |
Izgled |
neznan; verjetno kovinski,
srebrnkasto bel ali sivkast |
Atomska teža |
[252] a. e. m. |
Elektronska konfiguracija |
verjetno [Rn]5f11 7s2 |
e- na energijski nivo |
2, 8, 18, 32, 29, 8, 2 |
Agregatno stanje |
trdno |
Najstabilnejši izotopi |
izo |
NA |
t1/2 |
DM |
DE MeV |
DP |
252Es |
{sint.} |
471,7 d |
α
ε
β- |
6,760
1,260
0,480 |
248Bk
252Cf
252Fm |
253Es |
{sint.} |
20,47 d |
SF
α |
n/a
6,739 |
n/a
249Bk |
254Es |
{sint.} |
275,7 d |
ε
β-
α |
0,654
1,090
6,628
|
254Cf
254Fm
250Bk |
255Es |
{sint.} |
39,8 d |
β-
α
SF |
0,288
6,436
n/a
|
255Fm
251Bk
n/a |
|
Ajnštajnij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Es in atomsko število 99. Leta 1952 so ga odkrili ameriški fiziki, Choppin, Thomson, Ghiorso in Harvey, ko so preiskovali odpadke, nastale po preskusni ameriški eksploziji vodikove jedrske bombe z dne 1. novembra 1952 ter ga poimenovali po Albertu Einsteinu. Zaradi takratne hladne vojne so svoje odkritje skrivali pred javnostjo do leta 1955.