Hladna vojna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje, ki je trajalo od konca druge svetovne vojne (1945) do razpada Sovjetske zveze (1990). Po nekaterih trditvah se je hladna vojna končala že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se umirile nekatere večje napetosti med vzhodnim in zahodnim blokom.

Zaradi ideoloških razlik med Sovjetsko zvezo (komunizem, socializem) in zvezo NATO (kapitalizem) je nastalo napeto stanje, ki pa ni izbruhnilo zaradi obojestranskega straha pred totalno ali celo jedrsko vojno.

Namesto tega sta se oba nasprotujoča bloka bojevala preko posrednikov; sodelovala sta v vojnah tretjega sveta kot svetovalni sili, a neposredno se nista spopadli. Najbližje tretji svetovni vojni je bil svet med kubansko raketno krizo.

[uredi] Zgodovina

Odnosi med zahodnimi zavezniki (tj. ZDA, Francijo in Veliko Britanijo) in ZSSR so se začeli krhati kmalu po koncu II. svetovne vojne. Nasprotja med ZDA in Sovjetsko zvezo so obstajala že prej, predvsem iz ideoloških razlik.

Zaradi zasedbe vzhodnoevropskih držav s strani Sovjetske zveze in uveljavljanja komunizma v teh državah je Winston Churchill leta 1946 izjavil, da se je nad Evropo spustila železna zavesa. Istega leta je sovjetski voditelj Josip Stalin izjavil, da je do II. svetovne vojne prišlo zaradi kapitalističnega imperializma in da lahko iz istega razloga spet pride do takega konflikta.

V času Stalinove vladavine je prišlo do prvih resnih konfliktov, kot so blokada Berlina, korejska vojna, in sprožitev prve atomske bombe v Sovjetski zvezi. V tem obdobju sta nastala tudi Severnoatlantski pakt NATO in Varšavski pakt.

Po Stalinovi smrti je na oblast prišel Nikita Hruščov in začel s t. i. destalinizacijo, kar je prineslo nekaj otoplitev odnosov med Vzhodom in Zahodom. Vendar je kmalu spet prišlo do konfliktov. Sovjetska zveza je po revoluciji leta 1956 zasedla Madžarsko, sledila pa je postavitev berlinskega zidu (1961) ter kubanska raketna kriza (1962). Po kubanski krizi je spet prišlo do dialoga med Hruščovom in ameriškim predsednikom Kennedyjem in vzpostavljena je bila direktna linija med Moskvo in Washingtonom (t. i. rdeči telefon).

Konec 60. let 20. stoletja je prišlo do poskusov liberalizacije na Čehoslovaškem (t. i. praška pomlad), ki jih je sovjetska vojska krvavo zatrla. V istem obdobju je prišlo do gospodarske stagnacije Sovjetske zveze, oboroževalne tekme med ZDA in Sovjetsko zvezo, vesoljske tekme, začetka konfliktov na Bližnjem vzhodu in vietnamske vojne.

Po letu 1970 sta bili obe velesili, tako ZDA, kot ZSSR gospodarsko oslabljeni. ZDA so se soočale z gospodarskimi in političnimi posledicami vojne v Vietnamu, Sovjetska zveza pa je začela slabeti zaradi oboroževalne tekme. Napetosti med državama so se začele umirjati, zato je prišlo do podpisa več sporazumov, kot so npr. sporazumi o omejevanju jedrskega orožja (SALT I in SALT II). V Evropi se je pojavilo pospešeno trgovanje med Vzhodom in Zahodom, kar je otoplilo tudi odnose med Vzhodno in Zahodno Evropo.

Vendar sta obe strani kljub izboljšanju odnosov še vedno sodelovali v različnih vojnah in konfliktih v Južni Ameriki, Aziji in na Bližnjem vzhodu, kjer je vsak blok podpiral svojo stran. Ravno zato popolnega zaupanja ni bilo in obe velesili sta še vedno precej vlagali v vohunske dejavnosti in oborožene sile.

Konec tega obdobja sta leta 1979 zaznamovali revolucija v Iranu in sovjetska invazija v Afganistan. V 80. letih 20. stoletja so se v nekaterih vzhodnoevropskih državah pojavila gibanja za neodvisnost (najbolj znan je poljski sindikat Solidarnost). V istem času so se v Sovjetski zvezi pojavili problemi z vojno v Afganistanu in nesrečo v Černobilu. Na oblast je prišel Mihail Gorbačov, ki je uvedel perestrojko (tj. preobrazba sovjetskega gospodarstva) in glasnost, kar je v nekaj letih privedlo do padca komunističnih vlad v državah Vzhodnega bloka. Konec 80. let so se osamosvojile pribaltske države Latvija, Litva in Estonija.

Nekateri sovjetski politiki pa so menili, da je potrebno reforme zaustaviti, zato je leta 1991 na pobudo nekaterih generalov prišlo do poskusa prevrata, ki ga je s pomočjo vojske zatrl ruski predsednik Boris Jelcin. Čeprav se je Gorbačov vrnil na oblast, pa ni imel več pravega vpliva. Kmalu zatem je iz Sovjetske zveze izstopila Ukrajina in 31. decembra 1991 je Sovjetska zveza uradno razpadla.