Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|
| Splošno |
| Ime, znak, število |
erbij, Er, 68 |
| Kemijska vrsta |
lantanidi |
| Skupina, perioda, blok |
NA, 6 , f |
| Gostota, trdota |
9066 kg/m3, ND |
| Izgled |
srebrnkasto bel
 |
| Lastnosti atoma |
| Atomska teža |
167,259 a. e. m. |
| Polmer atoma (izračunan) |
175 (226) pm |
| Kovalentni polmer |
ND pm |
| van der Waalsov polmer |
ND pm |
| Elektronska konfiguracija |
[Xe]6s²4f12 |
| e- na energijski nivo |
2,8,18,30,8,2 |
| Oksidacijska stanja (oksid) |
3 (basique) |
| Zgradba mreže |
heksagonalna |
| Fizikalne lastnosti |
| Agregatno stanje |
trdno |
| Tališče |
1795 K (2772 °F) |
| Vrelišče |
3136 K (5185 °F) |
| Molarna prostornina |
ND ×10-6 m3/mol |
| Izparilna toplota |
261 kJ/mol |
| Talilna toplota |
17,2 kJ/mol |
| Parni tlak |
ND |
| Hitrost zvoka |
2830 m/s pri 293,15 K |
| Razne lastnosti |
| Elektronegativnost |
1,24 (Paulingova lestvica) |
| Specifična toplota |
170 J/(kg · K) |
| Električna prevodnost |
1,17 106/m ohm |
| Toplotna prevodnost |
14,3 W/(m·K) |
| 1. ionizacijski potencial |
589,3 kJ/mol |
| 2. ionizacijski potencial |
1150 kJ/mol |
| 3. ionizacijski potencial |
2194 kJ/mol |
| 4. ionizacijski potencial |
4120 kJ/mol |
| Najstabilnejši izotopi |
| izo |
NA |
t1/2 |
DM |
DE MeV |
DP |
| 160Er |
{sint.} |
28,58 h |
ε |
0,330 |
160Ho |
| 162Er |
0,14% |
erbij je stabilen s 94 nevtroni |
| 164Er |
1,61% |
erbij je stabilen s 96 nevtroni |
| 165Er |
{sint.} |
10,36 h |
ε |
0,376 |
165Ho |
| 166Er |
33,6% |
erbij je stabilen z 98 nevtroni |
| 167Er |
22,95% |
erbij je stabilen z 99 nevtroni |
| 168Er |
26,8% |
erbij je stabilen s 100 nevtroni |
| 169Er |
{sint.} |
9,4 dni |
β- |
0,351 |
169Tm |
| 170Er |
14,9% |
erbij je stabilen s 102 nevtronoma |
| 171Er |
{sint.} |
7,516 h |
β- |
1,490 |
171Tm |
| 172Er |
{sint.} |
49,3 h |
β- |
0,891 |
172Tm |
|
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji. |
Êrbij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Er in atomsko število 68. Ta redek srebrnkast kovinski lantanidni redkozemeljski element je povezan s številnimi drugimi redkimi elementi v mineralu gadolinitu iz Ytterbyja na Švedskem.
[uredi] Zunanje povezave
