Španščina
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Španščina (español ali castellano) | |
---|---|
Države: | Mehika, Kolumbija, Španija, Argentina, ZDA, Venezuela in 39 drugih držav. |
Skupaj govorcev: | 417 milijonov |
Na svetu: | 2. |
Rodovna razvrstitev: |
indoevropski |
Uradni položaj | |
Uradni jezik: | Mehika, Španija, Kolumbija, Argentina, Venezuela in 16 drugih držav |
Jezikovni kodi | |
ISO 639-1: | es |
ISO 639-2: | spa |
SIL: | SPN |
Španščina, včasih imenovana tudi kastiljščina, je iberoromanski jezik, po številu govorcev pa tretji ali četrti najbolj razširjeni jezik na svetu. Kot prvi jezik ga govori okoli 352 milijonov ljudi, kar ga uvršča na drugo mesto, obvlada pa ga 417 milijonov govorcev (po ocenah iz leta 1999). Večina govorcev španščine živi v Latinski Ameriki.
Španci svojemu jeziku rečejo španščina (špansko español), kadar ga primerjajo z drugimi nacionalnimi jeziki (npr. francoskim ali angleškim), a ga imenujejo kastiljščina (castellano), kadar govorijo o regionalnih jezikih Španije (kot so tudi galicijščina, baskovščina in katalonščina). V večini špansko govorečega sveta mu pravijo castellano, čeprav je español v nekaterih področjih tudi pogost izraz.
[uredi] Zgodovina
Španščina se je razvila iz vulgarne latinščine pod vplivom baskovščine in arabščine na severu Iberskega polotoka (podobno kot drugi iberoromanski jeziki).
Med rekonkvisto se je to severno narečje razširilo tudi na jug.
Med špansko kolonizacijo se je v 16. stoletju jezik razširil v obe Ameriki, Mikronezijo, Guam, Marianske otoke, Palau in Filipine.
V 20. stoletju so španščino uvedli tudi v Ekvatorialni Gvineji in Zahodni Sahari.
Abecedni vrstni red | Število govorcev (materin jezik) |
---|---|
|
|
Težko je določiti natančno število govorcev, ker vsi ne živijo v državah, kjer je španščina uradni jezik. |
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- Slovar španskih glagolov v en.- [1]