Uskoki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Uskoki (tudi Vlahi, Morlaki, Prebegi in hajduki) je naziv za skupine ljudi, predvsem srbskega, hrvaškega in vlaškega porekla, ki so se med 15. in 17. stoletjem umaknili iz svojega domovanja zaradi prodorov Turkov in se naselili v tujini. Naziv se lahko zapiše z veliko začetnico (kot narodnostna skupina) oz. z malo (kot skupina ljudi).

Ponavadi so se selili kot skupina in nato organizirano kolonizirali dotedaj neposeljeno ozemlje na področju druge države. Največ se jih je umaknilo na ozemlje Hrvaške, Ogrske, Habsburške monarhije in Beneške republike.

Kot organizirana skupina so imeli določene privilegije in obveznosti do fevdalnega gospoda. V zameno za naselitev na njegovo območje, so morali izvajati vojaško službo (kot redni vojaki oz. rezervisti), poleg tega so bili prosti dajatev in do ohranitve lastne kulture. Toda v nadaljnem življenju se je večina kmalu asimilirala z večinskim prebivalstvom, kljub temu pa so se na določenih območjih ohranili sledovi njihove kulture.

Dobršen del sedanjih slovenskih priimkov na -ič oz -ić je njihova dediščina. Ker so bili večinoma naseljeni raztreseno med staroselsko prebivalstvo, so se v glavnem hitro asimilirali. Uskoki so se naselili v Kostelu leta 1531, ko je cesar Ferdinand I. Habsburški dovolil »uskočiti« skupini 1.000 priseljencev iz Cetinske krajine v Dalmaciji (Hrvati, Dalmatinci).