Sivka
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Sivka | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Cvetovi sivke
|
||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
|
||||||||||||
| Vrste | ||||||||||||
|
Okrog 25 do 30, med drugim: |
Sívka (Lavandula) je rod majhnih divjih ali gojenih zimzelenih polgrmastih rastlin, ki jih vzgajajo kot zelišče in za okras. Lubje se sivki navadno lupi. Vejice so največkrat štirioglate in imajo ozke, podolgovate, sivozelene liste, ki so spodaj žlezavi. Cvetni poganjki prerastejo listne, modri do sivo vijoličasti drobni cvetovi so v klasu podobnem socvetju. Sivka cveti julija in avgusta, cvetovi so beli, svetlovijolični ali svetlorožnati. Koreninski sistem je zelo razvejan, večina korenin seže 40 cm globoko. Listi so pri ozkolistni sivki modrozeleni, pri širokolistni pa belkasti. Stebla, na katerih rastejo cvetovi, so enoletna, dolga 20-40 cm.
Najbolj razširjena vrsta je navadna sivka, prava sivka ali ozkolistna sivka z botaničnim imenom Lavandula angustifolia (nekdaj L. officinalis Chaix). Obstaja veliko gojenih vrst.
Cveti in vsa rastlina značilno dišijo in imajo nekoliko grenak okus. Posušena sivka ima več dišavnih snovi kot zelena. Proti severu dišavnost rastline pojema.
Sivka raste na sončnih pobočjih Sredozemlja. Kot divja raste v južni Franciji, Španiji, Italiji in severni Afriki. Je svetloljubna rastlina, zato ne uspeva na senčnih področjih. V procesu evolucije se je privadila tudi na nižje temperature, najbolje pa uspeva na nadmorskih višinah 0-1000 m. Raste predvsem na zemlji, bogati z mineralnimi snovmi in dušikom.
Pri sivki so zdravilni cvetovi, listi in vsa cvetoča zel. Najbogatejše s sivkinim oljem je cvetje, tik preden se odpre. Zdravilne snovi in učinkovine so eterično olje, smola, čreslovine, grenčina in druge. Sivka deluje proti krčem, je rahlo dražljiva in poživljajoča. Uporabljamo jo pri napenjanju, migreni, omotici… notranje kot čaj, zunanje pa za vtiranje. Tudi Kneipp jo je predpisoval svojim pacientom. Sivka na počutje deluje pomirjajoče in dobrodejno. Sivkino olje močno mrtviči klice, zato ga uporabljamo pri prebavnih motnjah.
Sivko uporabljamo tudi za okras – pogosti so šopki suhega cvetja, uporabljamo jih tudi v potpurijih. Posušene cvetove zaradi njihovega vonja dajemo v garderobne omare, kjer tudi odganjajo molje.
Gospodarski pomen sivke predstavlja predvsem sivkino olje, ki ga uporabljamo kot antiseptik in za aromaterapijo. V cvetovih sivke je veliko nektarja, iz katerega lahko čebele naredijo zelo kvaliteten med.
Nekatera ljudska imena sivke so kofendl, lafendl, lavendel, sivač, špiknada, lavanda.
[uredi] Viri
WILLFORT, R.: Zdravilne rastline in njih uporaba. Maribor: Založba Obzorja, 1971.
[uredi] Zunanje povezave
