Oljka
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Oljka | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Olea europaea
Lizbona, 2004 |
||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
| Olea europaea L. |
Oljka (znanstveno ime Olea) je rod dreves iz družine oljkovk ali njihov plod, imenovan tudi oliva. Oljka je manjše drevo, ki izhaja in vzhodnega Sredozemlja (Sirija, Mala Azija, severni Iran, jug Kaspijskeja jezera). V predklasični Grčiji so bile oljke glavni kmetijski proizvod, kar je povzročilo razširitev oljkarstva na zahodno Sredozemlje. Oljke dobro uspevajo na sredozemski apnenčasti zemlji.
Pri nas uspevata dve vrsti: divja oljka (Olea europea) in navadna oljka (Olea sativa). Divja oljka raste v Istri, navadno oljko pa predvsem gojijo, čeprav raste tudi v divjini. Divja oljka je manjša in ima manjše plodove.
Oljka je pomembna tudi v farmaciji in kozmetiki in daje dve vrsti drog: liste (Oleae folium) in olje (Olivae oleum).
Oljka naj bi bila zelo zanimivo drevo tudi zato, ker je opisana v veliko mitih ter legendah. Zibelka evropske civilizacije je Stara Grčija in znano je, da naj bi bila prav ona eden izmed prvih krajev, kjer so našli oljčno drevo. Mitološki nastanek mesta Aten naj bi bil zalo tesno povezan z oljko. Za »kralja« oziroma »kraljico« Aten sta se v spopadu pomerila Pozeidon, znan kot bog morja ter boginja Minerva znana kot zaveznica obrtnikov. Na oblast je uspelo priti boginji Minervi zato, ker naj bi po ljudskem izročilu prav ona dala ter ustvarila oljčno drevo. Celemu ljudstvu se je to zdelo imenitno darilo. Kasneje so Antična ljudstva (Rimljani ter Grki) spletali vence narejene iz zimzelenih listov oljke za različne priložnosti npr. podarili so ga zmagovalcu olimpijskih iger).Drugi mit pa pravi, da je vladarica Aten postala boginja modrosti Atena, ker naj bi tako kakor Minerva posvetila oljčno drevo Grškemu ljudstvu. V Stari Grčiji pa naj bi bila oljka tako cenjena, da je poleg umora veljalo za najhujšo kazen posek oljčnega drevesa. Največja ter najbolj prestižna nagrada na olimpijskih igrah je veljala amfora napolnjena z oljem oljk. Ko je prišlo obdobje Rimskega imperija pa so Rimljani nadaljevali z Grško tradicijo ter niso zmanjšali pomena in učinkovitosti oljčnega olja. Klub temu, da je oljka še dandanes zelo, zelo cenjeno drevo je sedanja ljudstva ne častimo več tako kakor naši predniki. Velja pa še zmeraj za kraljico med drevesi. V Istri velja oljčno drevo kot blagoslovljeno drevo. Najbolj znana je najverjetneje Cvetna nedelja, ko gredo domačini z oljčno vejico v Cerkev. Pri kristjanih je oljka ohranila posebno mesto. Zgodba iz Svetega pisma pravi, da je Svet zajela grozna ter izredno močna poplava. Po zgodi naj bi umrli vsi razen Noeta, živali in seveda njegovih naj bližnjih , torej njegove družine, ker so našli zatočišče v barki. Ko se je strahovito neurje umirilo naj bi Noe izpustil golobico in po nekaj dneh naj bi se golobica srečno vrnila z oljčno vejico v svojem kljunu. V Svetopisemski zgodbi je prispodoba miru v oljki. Tak simbol seje ohranil še dandanes. V krščanskih cerkvah olju narejenemu iz plodov oljk pravijo sveto olje, ker ga uporabljajo ob posvetitvah duhovnikov ter krstnih slovesnostih.
 Krošnja |
 Oljčna veja s plodovi |
[uredi] Kultivacija in uporaba
Oljke (plodovi)-olive- se že od antičnih časov uporabljajo za pridobivanje oljčnega olja ter kot hrana. Zaradi trpkega okusa so jih često fermentirali ali jih namakali v slanici. Danes ne vemo natančno, kdaj so oljke začeli prvič namensko gojiti. Omenjajo jih že v Svetem pismu in v starih pesnitvah.
Oljke gojijo danes poleg Sredozemlja tudi v južni Afriki, Avstraliji, na Novi Zelandiji in v Kaliforniji.
[uredi] Uporaba v zdravilstvu
V zeliščarstvu naj bi čaj iz posušenih ali svežih oljčnih listov pomagal zniževati krvni tlak in krvni sladkor[1]. Oljčno olje se uporablja kot blago odvajalno sredstvo za otroke in slabotne bolnike. Za masažo se lahko uporablja oljčno olje v katerem so bila namočena razna zelišča, kot sta npr. šentjanževka in rožmarin ter vsebujejo dišavna olja .
V cvetnem zdravljenju je Bachov cvetni pripravek Oljka narejen iz oljčnih cvetov (Olea europaea) in je primeren pri telesni in duševni izčrpanosti.
[uredi] Viri
- ^ Katja, Toplak Gale. Zdravilne rastline na Slovenskem. Mladinska knjiga, Ljubljana 2002. ISBN 86-11-15167-4 (COBISS)
