Nordijska mitologija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nórdijska mitologíja se nanaša na predkrščanska verovanja in legende Skandinavcev. Predstavlja najbolj znano različico skupne germanske mitologije, ki vključuje tudi sorodno anglo-saksonsko mitologijo. Vse so se razvile iz zgodnejših indoevropskih verovanj.
Nordijska mitologija vključuje zbrana verovanja in zgodbe severnogermanskih plemen, vendar ne odkrite vere, saj v tem okolju ne zasledimo nobenega dela, ki bi ga navdihnila božanska bitja (sveta knjiga). V vikinških časih se je razširjala ustno, naše znanje o njej pa večinoma temelji na Verzni in Prozni Eddi ter drugih srednjeveških besedilih, nastalih po pokristjanjenju.
V Skandinaviji in na Islandiji so se ta verovanja obdržala najdalj, v kmečkih predelih celo do danes. Oživljanje in ponovno odkrivanje teh verovanj imenujemo asatrú ali odinizem. Asatrú je na Islandiji (od leta 1973) ter na Danskem uradno priznan kot vera. V nordijski mitologiji ustvarjalci še vedno iščejo snov za književna, odrska in filmska dela.
Vsebina |
[uredi] Nordijski mitološki svet
V nordijski mitologiji je Zemlja ravna okrogla plošča, na sredini katere je Asgard, bivališče bogov. Doseči ga je moč le s hojo prek mavrice (most Bifrost). V enakovrednem svetu Jotunheim (dom velikanov) živijo velikani. Mračnemu, hladnemu podzemlju z imenom Niflheim, kjer je prebivala večina mrtvih, vlada boginja Hel. Med Asgardom in Niflheimom je Midgard, svet ljudi (v povezavi z Gospodarjem prstanov glej tudi Srednji svet). Nekje na jugu leži ognjeno kraljestvo Muspell, v katerem domujejo ognjeni velikani. Poznali so še druge onstranske svetove: Alfheim, dom škratov svetlobe (ljósalfar), Svartalfheim, kjer živijo škratje teme, in Nidavellir, rudnike škratov.
Poznamo tri »rodove« božanstev: Aze (Aesir), Vane (Vanir) in velikane Jotane (Iotnar). Lahko rečemo, da med Azi in Vani ni večjih razlik, saj so se po dolgotrajni medsebojni vojni, ki se je sicer končala z zmago Azov, pomirili, izmenjevali talce, medsebojno poročali in skupaj zavladali.
Azi in Vani so v splošnem sovražniki Jotanov; ti se lahko primerjajo s Titani ali Giganti iz grške mitologije, zato jih navadno označujemo kot velikane (primerna izraza pa bi bila tudi troli ali demoni). Azi so sicer potomci Jotanov in se, prav tako kot Vani, medsebojno poročajo z njimi. Nekateri od velikanov, ki najverjetneje predstavljajo naravne sile, so v Eddah poimensko omenjeni. Poznamo dve glavni vrsti velikanov: velikane mraza in velikane ognja. Škrati Elfi so bili navadno na strani bogov in prijazni ljudem.
Poleg naštetih poznamo še mnoga druga nadnaravna bitja. Fenrir (ali Fenris) je ogromen volk, Jormungand pa morska kača ali črv, navit okrog sveta. Ti dve pošasti sta opisani kakor potomca Lokija, boga goljufa, in velikana. Bolj prijazni bitji sta Hugin in Mugin (misel in spomin), krokarja, ki obveščata glavnega boga Odina o dogajanju na Zemlji, in Ratatosk, veverica, ki hiti med vejami svetovnega drevesa, jesena Ygdrasila.
Kakor pri številnih drugih politeističnih verstvih v nordijski mitologiji primanjkuje dvojnosti dobrega-zla iz bližnjevzhodnega izročila. Tako Loki v splošnem ni nasprotnik bogov, čeprav je v zgodbah pogosto maščevalen do Thora. Velikani niso tako zli, kakor so grobi, hrupni in necivilizirani. Dvojnost, ki obstaja, ni nasprotje dobrega in zla, temveč nasprotje redu in kaosa. Bogovi predstavljajo red, velikani in pošasti pa kaos in nered.
[uredi] Völuspá: nastanek in konec sveta
Nastanek in možni konec sveta opisuje pesem Völuspá (v slovenskem prevodu Edde Bajanje vidke; Prerokba völve oziroma Sibilina prerokba; völve (sibile) so bile v nordijskem in germanskem svetu vidke), ena najbolj osupljivih v Verzni Eddi. Njeni verzi vsebujejo enega najživejših pripovedi o nastanku sveta v vsej zgodovini verstev, opis možnega konca sveta pa je izjemen v svojih podrobnostih.
V Völuspi je glavni bog Odin priklical duha mrtve vidke in mu ukazal, naj mu razkrije preteklost in prihodnost. Sprva se je upirala: »Kaj hočeš od mene? Zakaj me skušaš?«, saj se, že mrtva, Odina ni bala in se mu posmehovala: »Kaj, bi rad vedel več?« Odin je vztrajal: če bi rad izpolnil dolžnosti kralja bogov, mora posedovati vse znanje. Na koncu se je vidka vdala in se po razkritju skrivnosti vrnila v pozabo.
[uredi] Nastanek sveta
V začetku sta bila svet ledu Niflheim in svet ognja Muspelheim, med katerima je bila Ginungagap (Ginnungagap - zijoča špranja), v kateri ni bilo življenja. V njej sta se srečala ogenj in led. Ogenj je obliznil led in tako sta se izoblikovala prvotni velikan Ymir in velika krava Audhumbla, ki je s svojim mlekom hranila Ymira. Krava je z lizanjem ledu ustvarila prvega boga Burija, očeta Bora. Borov sin je bil prvi Az Odin, ki je imel še brata Vilija in Véja. Ymir je bil dvospolnik, zato je lahko sam ustvaril ostale velikane. Odin, Vili in Vé so zatem zaklali Ymira ter iz njegovega telesa ustvarili svet.
Bogovi urejajo prehajanje dneva, noči in letnih časov. Prvi človeški bitji sta bili Ask (jesen) in Embla (brest). Bili sta izrezljani iz lesa, oživili pa so ju bogovi Odin, Honir/Vili in Lodur/Vé. Sol, hči Mundilfari in Glenova žena, je boginja Sonca. Vsakega dne potuje na svojem bojnem vozu, ki ga vlečeta konja Alsvid in Arvak, prek neba. Ta prehod se imenuje Alfrodul (Alfrodull - slava škratov). Sol vsak dan zasleduje volk Skol (Skoll), ki jo želi požreti. Verovali so, da jo je ob sončnem mrku skoraj ujel. Sol je usojeno, da jo bo nekoč Skol ujel in pojedel, vendar jo bo zamenjala njena hči. Solin brat Mani je luna. Njega lovi drug volk Hati. Zemljo pred vročino Sonca varuje Svalin, stoječa med Sol in zemljo. Svetlobe v nordijski mitologiji ne daje Sonce, temveč ta izhaja iz griv Alsvida in Arvaka.
Vidka opisuje veliki jesen Ygdrasil in tri Norne, boginje neizprosne usode. Imenujejo se Urd (Urðr) - preteklost, Verdandi (Verðandi) - sedanjost in Skuld - prihodnost. Boginje pod drevesom tko niti usode. Opisuje tudi prvobitno vojno med Azi in Vani ter umor Baldurja. Nato svojo pozornost obrne k prihodnosti.
[uredi] Prihodnost
Videnje prihodnosti pri starih Nordijcih je bilo črnogledo. Verjeli so, da bodo na koncu sile zla in nereda prevladale nad božanskimi in človeškimi varuhi dobrega in reda. Loki bo s svojimi pošastnimi otroki potrgal vezi in mrtvi bodo odpotovali iz Niflheima, da bi zavladali nad živimi. Heimdall, čuvaj bogov, bo s svojim rogom sklical bogove.
Tedaj se bo začela končna bitka med dobrim in zlim - Ragnarök, v kateri bo zmagalo zlo, bogovi pa bodo izgubili, kot narekuje usoda. Bogovi, zavedajoči se nje, bodo že prej zbirali najboljše vojščake - Einherjar, vendar ne bodo mogli preprečiti, da se bo svet vrnil v nered, iz katerega je nekoč že izšel. Bogovi in njihov svet bodo uničeni. Odina bo požrl volk Fenrir, ki ga ubije Odinov sin Vidar. Pes Garm in Tyr ubijeta drug drugega. Nato Surt zapali cel svet.
Odinova sinova Vidar in Vali bosta preživela, saj ju ogenj ne bo skuril. Prišla bosta tudi Torova sinova Modi in Magni, od mrtvih bosta vstala Baldr in Hodr. Rešena bosta dva človeka, Liv (Živi) in Leiftrasir (Življenje), ki bosta ponovno obnovila človeško raso. Tukaj so mnenja različna; nekateri menijo, da je bilo zadnje kasnejši dodatek, ki izdaja vpliv krščanstva na mit.
Novi svet, očiščen zla, bo trajal večno.
[uredi] Teogonija
V nordijski mitologiji obstajata dve skupini bogov: Azi, bogovi vojne in Vani, bogovi blaginje, zdravja in plodnosti. Med seboj so se dolgo vojskovali, toda ker so bili nobeni niso mogli zmagati, so se odločili skleniti premirje in spustiti talce. Azi so dobili Njorda in njegove otroke, Freyra in Freyo ter Kvasira, najpametnejšega velikana. Vani so dobili Henira, ki bi moral biti dober vojskovodja, in Mimira, ki ga je o vsem poučeval in brez katerega se Henir ni znašel. Ko Vani ugotovijo, da so prekanjeni, Mimiru odsekajo glavo in jo pošljejo Asom. Odin je obvaroval Mimirovo glavo s konzerviranjem s pomočjo različnih trav in čarovnij, ta pa mu je v zameno pripovedovala mnoge modrosti.
[uredi] Azi
- Odin – vrhovni bog, najstarejši in najmočnejši med vsemi bogovi
- Thor (tudi Vignir) – bog groma in najstarejši Odinov sin.
- Baldr – najbolj priljubljen med bogovi, sin Odina in Frigg, Nannin mož, Forsetijev oče
- Bragi – sin Odina in Gunnlög, hčere velikana Suttunga.
- Heimdall (tudi Hallinskidi ali Gullintanni) – bog mostov, bil naj bil sin devetih mater, ki so med seboj sestre
- Tyr – bog vojne
- Loki (tudi Lopt ali Hvedrung) – pravzaprav ni bog, čeprav živi z njimi v Asgardu; ognjeni velikan
- Vidar – sin Odina in velikanke Grid. Je drugi najmočnejši bog poleg Thora. Očetovo smrt bo maščeval z umorom volka Fenrisulfa.
[uredi] Vani
- Njord – bog morja
- Freyr (tudi Frö, Atridi in Menglad, včasih mu je bilo ime Yngvi)
- Freyja (tdui Mardell ali Syr) – boginja ljubezni in lepote
- Frigg (ali Hlin) – Odinova žena, mater mnogih bogov
- Henir (Ve) in Lodur (Vili) – Odinova brata, ki sta mu pomagala ustvariti svet in ljudi
- Ull – bog zime; Sifin sin in Torov pastorek. Je najboljši je drsalec in strelec.
[uredi] Drugi
- Freyr (bog sonca in dežja)
- Aegir (bog morja)
- Alaisiagae (Valkire, boginja vojne)
- Elli (boginja stare dobe in dednosti)
- Balder (Bog lepote)
- Forseti (Bog meditacije)
- Hod (Bog slepih (slep je tudi sam))
- Vili (Brat Odina; vrhovni podbog)
- Sif (Žena Thora)
- Idun (Boginja jabolk mladosti)
[uredi] Zunanje povezave
 |
Nordijska mitologija |
|---|---|
| Seznam nordijskih bogov Azi | Vani | Velikani | Elfi | Škrati | Valkire | Einherjar | Norne | Odin | Thor | Freyr | Freya | Loki | Balder | Tyr | Yggdrasil | Ginnungagap | Ragnarök Viri: Edda | Prozna Edda | Sage | Cikel Volsung | Cikel Tyrfing | Runski kamni | Stara nordijščina Družba: Vikingi | Skald | Kenning | Blót | Seid | Števila |
|
| Nordijska kozmologija | Osebe |
