Mirko Kunčič
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mirko Kunčič slovenski mladinski pesnik in pisatelj, * 12. december 1899, Lesce na Gorenjskem, †3. december 1984, Buenos Aires, Argentina.
Vsebina |
[uredi] Življenjepis
Rodil se je v železničarski družini v Lescah na Gorenjskem. Z nedokončano srednjo šolo je postal uradnik in novinar ter urednik mladinske rubrike Kotičkov striček v časniku Slovenec. Leta 1945 je emigriral in se kasneje nastanil v Argentini, kjer je delal kot vratar.
[uredi] Delo
Pisatelj in pesnik Mirko Kunčič po svojem raznovrstnem literarnem ustvarjanju za mladino sodi med vidne pisatelje v sicer bogatem razvoju slovenske mladinske književnosti. Pisal je mladinsko poezijo, prozo in dramatiko. Za mlade bralce je najprej pisal v rubriki Kotičkov striček v Slovencu, kjer je redno objavljal kratke, največkrat anekdotične pripovedi in igrive, melodične pesmi, ki so skupaj ali posamično izšle tudi v knjižni obliki. Do leta 1945 je napisal več kot deset knjig za otroke. Objavljal je tudi v Vrtcu, nemladinsko poezijo pa v Ljubljanskem zvonu, Ženskem svetu in v revijah Plamen in Mladika. Po odhodu v tujino je Kunčič najprej objavljal v taboriščnih glasilih (Naša beseda v italijanskem taborišču Monigo), po prihodu v Argentino pa v tamkajšnjih slovenskih listih in revijah (Duhovno življenje, Zbornik Svobodne Slovenije). Tako je leta 1950 v Duhovnem življenju izšla Božična igra v dveh slikah: Begunska družina. Kunčičeva pesem Naša beseda, objavljena v istoimenskem taboriščnem glasilu, je kot slavospev domovini in slovenskemu jeziku ponarodela pesem slovenske emigracije v Argentini. V Argentini in v Celovcu na Koroškem so ponovno izhajale tudi Kunčičeve starejše pesmi za mladino, pisal pa je tudi nova besedila in skrbel, da so otroci v tujini rasli ob domači pesmi.
Pripravil je tudi šolski priročnik, antologijo otroških pesmi z naslovom Zdomski živžav.
Zelo rad je izbiral tematiko, v kateri je na tenkočuten način pripovedoval o odnosih staršev do otrok in otrok med seboj. Pogosto se v zgodbah kot motivacija dogajanja pojavljata dedek in babica kot nosilca modrosti in spoštljivosti, s katero razrešita otrokovo stisko. Stara starša prepričljivo prevzameta tudi vlogo neposrednega pripovedovalca, tipičnega za ljudsko slovstvo. Med pogostimi motivi Kunčičevih pripovedi je tudi triglavski svet v bajkah in pokrajinsko-mitoloških zgodbah. V slovensko mladinsko književnost sta povojna Kunčičeva poezija in proza vnesli novost: motive iz življenja Slovencev v Argentini, motive indijanskega izročila in podobe argentinske pokrajine.
[uredi] Opisi nekaterih del
- Najdenček Jokec
Jokec je samonikel lik, ki gre svojo pot in doživlja stvari, ki jih doslej ni še nihče pri nas opisal. Lahko rečemo, da je to prva in edina knjiga, ki je izšla pri nas v povojnih letih in je resnično mladinska.
- Gorjančev Pavlek
S to povestjo se je pisatelj spet povrnil v opisovanje triglavskih bajeslovnih bitij in Gorenjske, kamor 12-letni Pavlek odleti iz puste argentinske pampe na letečem krožniku. Ko Pavlek leti nad domovino, avtor prikazuje lepote Slovenije, ob njegovem povratku pa opisuje Argentino. Delo je poučno in zanimivo zaradi prikaza stare in nove domovine, zaradi oživitve starih pravljic, ki so spretno povezane z resničnim svetom.
- Dogodivščine v pragozdu
Ob doživljanju slovenskega gozdarskega strokovnjaka Saše in njegovih mladoletnih sinov Mihca in Saška je pisatelj nazorno opisal to najsevernejšo argentinsko pokrajino s pragozdom, številnimi gozdnimi živalmi in redkimi domačini. Med počitnicami se nemreč otroka naselita pri očetu sredi pragozda v gozdarski koči in vsak dan odkrivata nova drevesa in živali, pri tem pa doživljata pustolovščine, ki so večkrat na robu nevarnosti. Zato je pripovedovanje zanimivo, prepleteno s šalo in hudomušnostjo, mestoma pa tudi napeto.
[uredi] Primarna bibliografija
[uredi] Mladinska poezija
- Mlada njiva, 1935
- Matjažek, 1943
[uredi] Mladinska proza
- Najdenček Jokec, 1930
- Nebeška lestvica, 1942
- Cmokec Poskokec, 1947
- Gorjančev Pavlek, 1958
- Ptiček z dvema kljunčkoma, 1967
- Dogodivščine v pragozdu, 1968, 1992-94
- Najlepša je mladost,1974
- Od pastirčka do škofa, 1974, 1991
[uredi] Mladinska dramatika
- Razvijmo prapor, 1937
- Slovenski materi, 1937
- Ali je kaj trden most?, 1940
- Mirko in abeceda, 1940
- Triglavska roža, 1940
[uredi] Priredbe
- Prigode krojačka veseljačka in druge pravljice, 1933
- Tinček in Tonček, 1939, 1993
- Triglavske pravljice, 1940, 1944, 1994
[uredi] Vplivi na pisatelja in vplivi pisatelja na druge
Pri pisanju otroških pesmi je bila Kunčiču vzor poezija Otona Župančiča. Prav tako kot Župančičeva je Kunčičeva pesem značilna po ritmičnem blagoglasju, humorni presenetljivosti in igrivosti ter po blagi a nazorni poučnosti. Kunčičeve anekdotične pripovedi za mladino so bliže pripovedništvu Frana Milčinskega tako po humorju kot po motivih slovenske ljudske pripovedke.
Nedvomno je tudi Kunčič sam vplival na druge pisatelje,saj sta njegova povojna poezija in proza v slovensko mladinsko književnost vnesli novost: motive iz življenja Slovencev v Argentini, motive indijanskega izročila in podobe argentinske pokrajine.
[uredi] Recepcija doma
Na domačih tleh je bil Kunčič dobro sprejet, saj so njegova dela radi brali tako mladi bralci kot tisti malo starejši. Po svojem raznovrstnem literarnem ustvarjanju sodi med vidne pisatelje v razvoju slovenske mladinske književnosti. Jože Krivic je za Kunčiča dejal, da brez dvoma spada med največje in najplodovitejše mojstre slovenske mladinske literature zadnjih desetletij, dr. Tine Debeljak pa ga je imel celo za najpriljubljenejšega pesnika slovenskih emigrantskih šol.
[uredi] Recepcija na tujem
Tako kot doma pa so z veseljem brali njegova dela tudi na tujem, tako v Celovcu na Koroškem in v Italiji, kjer je objavljal v taboriščnih glasilih, kot tudi v Argentini, v tamkajšnjih slovenskih listih in revijah. Njegova pesem Naša beseda, je kot samospev domovini in slovenskemu jeziku ponarodela pesem slovenske emigracije v Argentini.
[uredi] Viri
- Kunčič, Mirko. Od pastirčka do škofa. Magnolija, Ljubljana 1991
[uredi] Literatura
- Blatnik, Andrej., Dolinar, Ksenija., Kos, Janko. Slovenska književnost. Cankarjeva založba, Ljubljana 1996
- Glušič, Helga. Sto slovenskih pripovednikov. Prešernova družba, Ljubljana 1996
- Glušič, Helga., Goljevšček, Alenka., Jevnikar, Martin., Kermauner, Taras., Mislej, Irene., Tavčar, Zora., Žitnik, Janja. Slovenska izseljenska književnost 3 Južna Amerika. ZRC SAZU, Založba ZRC: Rokus, Ljubljana 1999
