Fran Milčinski
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Fran Milčinski (psevdonim: Fridolin Žolna), slovenski pravnik, pripovednik in dramatik, * 3. december 1867, Lož na Notranjskem, † 24. oktober, 1932, Ljubljana.
V prvi vrsti je bil humorist in satirik. V svojih pripovednih spisih je smešil slovensko trško-malomeščansko okolje, posmehoval se je uradništvu, političnim in kulturnim razmeram, napačni družinski vzgoji, vase zagledanim slovstvenikom, pretiranemu vojaškemu obnašanju itd. Objavil je vrsto krajših in daljših humoristično-satiričnih pripovedi po najrazličnejših revijah, mnoge pa je zbral in jih izdal v knjižni obliki: Igračke, Muhoborci, Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, Tokraj in onkraj Sotle in tam preko. Najbolj znana je njegova zbirka humoresk o Butalcih. Ker je kot sodnik za mladoletnike dobro poznal težave in bedo otrok, je s povestjo Ptički brez gnezda je opozoril na zanemarjanje otrok. Napisal je tudi zajetno število umetnih pravljic (Pravljice, Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice itd.). Poleg tega je pisal dramska besedila: najbolj uspela so tista, ki so bila namenjena mladini: Volkašin, Mogočni prstan.
Izmed svetovnih pisateljev sta mu bila najbolj všeč Dickens in Dostojevski. Čeprav se je Milčinski rodil v času naturalizma in realizma, je ustvarjal tudi v času moderne, vendar pa ga ne moremo šteti med izrazite predstavnike ne ene ne druge literarne smeri. Lahko bi celo rekli, da je zanj najbolj ustrezna žanrska oznaka humoristični pisatelj.
Fran Milčinski se je poročil leta 1910. Svojo družino si je ustvaril z Marijo Krejči. Rodili so mu se štirje otroci, ena hčerka in trije sinovi.
Miličinski je izhajal iz uradniške družine, po gimnaziji je študiral pravo na Dunaju in kot sodnik služboval v Idriji, Ljubljani in Zagrebu, po upokojitvi se je ukvarjal z odvetništvom.
Njegovi sinovi so Janez Milčinski (1913-1993), Frane Milčinski - Ježek (1914-1988) in Lev Milčinski (1916-2001). Hči Breda pa je postala slavistka.
Vsebina |
[uredi] Dela
[uredi] Humoristična proza
- Igračke (1909)
- Zločinci (1912)
- Muhoborci (1912)
- Mladih zanikrnežev lastni životopisi (1912)
- Ptički brez gnezda (1912)
- Gospod Fridolin Žolna in njegova družina (1923)
- Dvanajst kratkočasnih zgodbic (1924)
- Tokraj in onkraj Sotle in tam preko (1925)
- Gospodična Mici (1930)
[uredi] Pravljice
- Pravljice (1911)
- Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice (1917)
- Zgodba kraljeviča Marka (1923)
- Zvezdica Zaspanka
[uredi] Dramska besedila
- Kratkočasna igra o prostoru za Prešernov spomenik (1904/1905)
- Iz devete dežele (1908)
- Volkašin (1913)
- Mogočni prstan (1923)
[uredi] Povzetki nekaterih del
Ptički brez gnezda
Povest je Milčinskega najpomembnejše literarno delo. Izšla je sredi prve svetovne vojne. Danes velja za mladinsko delo, vendar je po svojem prvotnem namenu bila predvsem vzgojna povest za odrasle. V tej povesti spremljamo usodo Stanka, Milančka in Tončka – treh fantičev, ki predstavljajo najpomembnejše tipe zanemarjenih otrok, s kakršnimi se je Milčinski ukvarjal v svoji sodni praksi. Stanko je otrok, katerega oče je pijanac, tat in slepar in s svojim zgledom v pogubo zavaja tudi otroka. Tonček je deček, ki sta ga starša zaradi pehanja za denar dala v rejo. Milan pa izhaja iz malomeščanske narodnjaške družine, ki se utaplja v nepomembnem delu in ob tem pozablja, na vzgojo otrok. Otroci skupaj pobegnejo, se odločijo za pot v Ameriko, a po zapletenih dogodivščinah se vse srečno razplete, ko starši spremenijo odnos do svojih otrok.
Muhoborci
Prebivalci slavnega trga Muhobor so ponosni, narodnozavedni ljudje, ki se radi držijo svojih ustaljenih poti. Ponosnemu Muhoborcu nič ne prinese toliko veselja kot to, če v kozji rog užene sosednjega Lučana ali Lučanko. V kratkih zgodbah o Muhoborcih je Milčinski nazorno prikazal tiste dele slovenskega nacionalnega značaja, ki so največkrat izpostavljeni smešenju, pa v njih pravzaprav niti ni toliko smešnega.
Zgodbe o Butalcih
Butalci so prebivalci Butal, ki jim ne manjka nič razen pameti. Zgodbe so zelo smešne in poučne. Gre za duhovito parodijo na slovenski narod, na vse pozitivne in negativne lastnosti, kar jih premoremo, še posebej v času ko javna kritika ni bila sprejemljiva. Skupina nerodnih Butalcev vse do danes spremlja mladino v prvih literarnih in gledaliških pustolovščinah, prav tako pa pomenijo neizčrpen vir umetniškega navdiha številnim generacijam in pisateljim. Med najpomembnejše štejemo: Butale in Butalci, Turki v Butalah, Butalci grejo po sol, Kako so Butalci širili cerkev itd.
[uredi] Viri
- Milčinski, Fran (1972): »Bilo je nekoč …«. Mladinska knjiga, Ljubljana.
- Milčinski, Fran (2005): »Pravljice«. Založba Karantanija, Ljubljana.
- Milčinski, Fran (2005): »Ptički brez gnezda«. Intelego, Ljubljana.
- Milčinski, Fran (2000): »Smešne historjie«. Mladinska knjiga, Ljubljana
[uredi] Literatura
- Kos, Janko (1992): »Pregled slovenskega slovstva«. Državna založba Slovenije, Ljubljana.
[uredi] Glej tudi
- Seznam slovenskih pisateljev
- Seznam slovenskih pravnikov
[uredi] Zunanje povezave
- Omnibus, virtualna knjigarna, dela Frana Milčinskega
