Karel Destovnik Kajuh
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Karel Destovnik Kajuh [kárel destóvnik kajúh], slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj, * 19. december 1922, Šoštanj, † 22. februar 1944, Žlebnik.
Vsebina |
[uredi] Življenje in delo
Kajuh se je rodil kot prvi otrok Marije Vasle in Jožeta Destovnika čigavo življenje je bilo dokaj težko. Vzdevek Kajuh je dobil po kraju, kjer se je nahajala rojstna hiša njegovega deda, v Skornu pri Šoštanju.
Po končanem petem razredu osnovne šole se je leta 1933 vpisal na Gimnazijo v Celju. Leta 1934 je postal član SKOJ-a. Zaradi izključitve v šestem razredu zaradi »sodelovanja pri širjenju komunističnih idej«, kot je bilo zapisano v obrazložitvi izključitve, je Kajuh šolanje nadaljeval v Mariboru o čem imamo zelo malo podatkov.
Pesniti je Kajuh pričel v obdobju 2. svetovne vojne. Že v gimnaziji je opozoril na svoja pisateljska močna hotenja. Med take naloge sodi spis, ki je nastal v šestem razredu Jesen v naravi potem Slovenščina v naravi, Naša kri na tujem, itd. Svoje prve pesmi je začel objavljati v glasilu Slovenska mladina, katere je kmalu postal prvi pesnik. Tako je v tem glasilu objavil nekaj svojih najboljših predvojnih pesmi s socialno, politično-aktualno in ljubezensko tematiko: Otrok slovenski, Slutnja, Norec, Pesem delavca o svoji ljubici, Vseh mrtvih dan, Otrokovo pismo jezuščku, Novoletni sonet, Kmečki otrok vprašuje, Moj stric, itd. Kajuh je tudi veliko prevajal. Iz češke lirike je prevajal Wolkerja, Halasa, Uchvatala, Olbrachta in Seiferta.
Konec januarja 1941 so ga zaprli in ga poslali v taborišče v Ivanjici v Srbijo, kjer je ostal do sredine februarja. Že od 6. aprila 1941, ko je Nemčija napadla tedanjo Jugoslavijo se je Kajuh kot prostovoljec vključil v obrambo domovine. Gestapo ga je 28. aprila 1941 zaprl in ga odvedel v slovenjegraški zapor. Maja so ga izpustili iz zapora, skril se je v Savinjski dolini, septembra 1941 pa je odšel v Ljubljano, kjer se je pridružil NOB.
Njegove revolucionarne in enostavne ljubezenske pesmi so bile med slovenskimi partizani zelo priljubljene. Z njimi je skušal mobilizirati vse sile za boj proti okupatorjem in vlivati vero v ponovno svobodno življenje. Prva tiskana izdaja njegovih del je izšla pod Klopčičevim uredništvom v Ljubljani leta 1945. Izbor Kajuhovih pesmi je preveden tudi v hrvaščino kot Pjesme palog partizana (Pesmi padlega partizana) (1950).
Medtem, ko je ostal Kajuhov zgled pred vojno med mladimi manj opazen, je v letih slovenskega narodnoosvobodilnega boja doživel njegov zrelejši pesniški poziv nesluten odmev. Njegove pesmi so govorile predvsem o ljudskem trpljenju, vendar v poplemenitenem jeziku.
Karel Destovnik Kajuh je v tem času navezal kar nekaj pomembnih stikov. Eden najpomembnejših je bil stik s Seliškarjem. Kasneje se je seznanil tudi z Vorancem, zbližal se je tudi s Kubatovičem. V letu 1943 se je zbližal s pesnikom Borom. Podrobnosti o osebnem srečanju z Župančičem niso znane. Znano pa je, da je Kajuh pustil velik vtis na Župančiča, saj je bil Župančič zelo navdušen nad njegovimi deli.
Avgusta 1943 je Kajuh iz Ljubljane odšel k slovenskim partizanom kjer je postal vodja kulturniške skupine XIV. udarne divizije NOV in PO. Divizija je 6. januarja 1944 odšla iz Bele krajine, prek Hrvaške na Štajersko, kamor je prišla 6. februarja. Tu jo je dočakala težka nemša ofenziva na Paški Kozjak in ostra zima. Kulturniška skupina XIV. divizije, ki je 21. in 22. febrauarja izgubila kiparja Belača in skladatelja Marolta-Špika, avtorja Pesmi XIV. divizije na Kajuhovo besedilo, se je namestila v Žlebniku. Zvečer je iznenada hišo napadla nemška patrulja. Kajuh je bil ob prvih strelih smrtno zadet.
[uredi] Priznanja
Kajuha so 21. julija 1953 proglasili za narodnega heroja Jugoslavije.
[uredi] Poimenovanja
Po njem se imenuje OŠ Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju in Kajuhova nagrada.
[uredi] Izbrana dela
Kajuhove najbolj znane pesmi so:
- Slovenska pesem
- V Srbijo...v Šlezijo
- Pesem talcev
- Kje si, mati
- Partizanovo slovo
- Jesenska
- Pesem XIV. divizije
- Žalostna
- Samo en cvet
- Naša pesem
- Ne klonimo tovariši
- Borec dekletu
- Dekle v zaporu
- Materi padlega partizana
[uredi] Viri
- Emil Cesar, Karel Destovnik Kajuh, Ljubljana 1979
- http://www.dogaja.se/opis/karel_destovnik_kajuh/2567
[uredi] Zunanje povezave
- Omnibus, virtualna knjigarna, dela Karla Destovnika Kajuha
