Jakob Petelin Gallus

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Jakob Petelin Kranjec (latinsko Iacobus Gallus Carniolus; tudi Handl ali Händl), slovenski skladatelj, * konec julija 1550, najverjetneje Ribnica, † 18. julij 1591, Praga, Češka.

Gallus na bankovcu za 200 SIT

Domnevno se je izobraževal v samostanu v Stični, v mladosti je potoval po Nižji Avstriji in bival v obdonavskih samostanih Zwettl in Melk, kasneje je potoval v Prago, Wroclaw in Olomuc. Gallus je avtor številnih motetov, najbolj znana pa je zbirka 374 motetov, ki je namenjena petju v vsakem dnevu cerkvenega leta. Večja zbirka del je tudi t.i. Harmoniae morales, izbor 53 madrigalov. Gallus je bil sodobnik Palestrine in Orlanda di Lassa. V času svojega življenja je bil uspešen in cenjen skladatelj, vendar je na domačih tleh skozi stoletja. V slovenskem prostoru sta nanj ponovno opozorila skladatelja Josip Mantuani in Kamilo Mašek. Med leti 1985 in 1996 je SAZU izdala njegova dela v dvajsetih zvezkih.

[uredi] Glej tudi

Jakobus Gallus

Jacobus Gallus Carniolus ali Jakob Petelin Kranjski je bil slovenskega rodu. Rodil se je okrog leta 1550. Kraj njegovega rojstva ni točno znan, verjetno pa se je rodil v Ribnici, Idriji ali pa v Šentviški Gori na Tolminskem.

O njegovem otroštvu ne vemo veliko. Gallus naj bi se že kot deček navdušil nad glasbo, ne zaradi zaslužka, temveč zaradi notranjega nagiba k glasbi. Nad glasbo se je navduševal, rad je pel in imel je dober glas. Ravno to je verjetno najbolj vplivalo, da je nekje med osmim in štirinajstim letom starosti odšel od doma ter postal pevec v neki glasbeni kapeli. Kasneje se je verjetno najprej izobraževal v Ribnici, šolanje pa je nadaljeval v samostanu v Stični. Še pred letom 1565 naj bi zapustil Stiški samostan, ter odšel v benediktinski samostan Melk. Tam je postal član kantorije ter se še naprej izpopolnjeval v glasbi. Kasneje je veliko potoval, tudi po območju današnje Avstrije ter Prage.

Gallusa v pisnih virih prvič srečamo šele leta 1574 kot pevca v Dunajski dvorni kapeli. Tja je verjetno prišel okrog leta 1570, ko je želel spremeniti skladateljski krog ter najti nov ambient za ustvarjanje.

Po odhodu z Dunaja je nekaj let potoval. To je omenil tudi v svoji zbirki Opus, kjer je zapisal, da je obiskal več mest na Moravskem, Češkem in v Šleziji.

Kasneje je bil Gallus tudi kapelnik pri olomuškem škofu Stanislavu Pavlovskem. Tam je komponiral ter skrbel za glasbo v cerkvi in na dvoru. Vedno je spremljal škofa Pavlovskega na potovanjih, saj so bila ta potovanja za Gallusa izvrstna priložnost za spoznavanje različnih pomembnih ljudi tistega časa. Po petih letih vodenja kapele se je Gallus svojega dela naveličal ter škofa prosil za odpust.

Po nekaterih virih se je Gallus po odstopitvi iz mesta kapelnika leta 1585 odpravil v Prago, ki je bilo takrat glasbeno razvito mesto. Tam je našel okolje v katerem se je lahko izpopolnjeval v glasbi. Prevzel je mesto vodje glasbenega kora v cerkvi sv. Jana, ki je bila majhna cerkvica iz 12. stoletja. Tam je 18.julija leta 1591 tudi umrl.