Grofija Tripoli
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico. |
Grofija Tripoli je bila četrta in zadnja večja križarska država, ustanovljena na Bližnjem vzhodu po Prvi križarski vojni. Njeno ozemlje je bil ozek pas sredozemske obale med Kneževino Antiohijo in Jeruzalemsko kraljestvo v današnji Siriji in Libanonu. V grofiji je bilo nekaj pomembnih mest, med njimi Safita (Sāfītā), Tartus (Ţarţūs) in Tripoli (Ţarābulus).
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Začetki grofije segajo v leto 1102, ko je grof Rajmond IV. Touluški, eden od voditeljev Prvega križarskega pohoda, začel dolgotrajno vojno z emirji Tripolija, ki so bili vazali kalifov Fatimidov iz Kaira. Postopoma je osvojil večino njihovega ozemlja in je nazadnje začel oblegati sam Tripoli. Rajmond je leta 1105 umrl. Nasledil ga je mladoletni sin Alfonso-Jordan s sorodnikom Viljemom-Jordanom Cerdanskim kot regentom. Viljem-Jordan je Tripoli oblegal ša naslednja štiri leta. Takrat je v Sveto deželo pričel Rajmondov izvenzakonski sin Bertrand, ki je bil regent Toulousa. Toulouse je prepustil Alfonsu-Jordanu in njegovi materi, ki sta se vrnila v Francijo, sam pa je s kraljem Baldvinom I. Jeruzalemskim sklenil dogovor, da bosta vsak zase obdržala bodoča osvojena ozemlja. Bertrand je že naslednje leto osvojil Tripoli, še isto leto pa je Alfonso-Jordan umrl in Bertrand je postal edini vladar.
Grofija Tripoli je bila vazalna država Jeruzalemskega kraljestva. V grofiji so imeli veliko avtonomije vitezi hospitalci, ki so leta 1142 dobili trdnjavo Krak des Chevaliers. Grof Rajmond III. Tripolijski je vladal Tripoliju od leta 1152 do 1187. Bil je pomembna osebnost, predvsem zaradi sorodstvenih zvez s kraljem - žena Hodierna je bila hči kralja Baldvina II. Jeruzalemskega, pa tudi zaradi svojega položaja - preko svoje žene je bil knez Galileje. Dvakrat je bil celo regent kraljestva: prvič v imenu mladega Baldvina IV. (1174-1177), potem pa v imenu Baldvina V. (1185-1186). Bil je vodja lokalnega plemstva, ki je nasprotovalo zvezam kralja Baldvina IV. s Courteneji, templarji, Gujem Lousinjanskim in Rajnaldom Šatiljonskim. Neuspešno se je boril za sklenitev miru s Saladinom, potem pa je kot v posmeh Saladin napadel ravno njegovo trdnjavo v Tiberiasu, kar je v Galilejo pripeljalo križarsko vojsko. Sledila je Bitka pri Hattinu leta 1187, v kateri so križarji doživeli katastrofalen poraz. Rajmond je bitko preživel, a je kmalu zatem umrl.
Niz križarskih zmag, ki so sledile porazu pri Hattinu, je preprečil Saladinu takojšnjo osvojitev grofije Tripoli. Po Rajmondovi smrti leta 1201 je Tripoli nasledil Bohemond IV. Antioški, drugi sin Bohemonda III Antioškega. Grofija je postala personalna unija z Antiohijo (razen v treh letih od 1216 do 1219) vse do leta 1268, ko so Antiohijo mameluki. Tripoli je padel nekaj let kasneje.
Smrt nepriljubljenega grofa Bohemonda VII. leta 1287 je povzročila razprave o njegovem nasledstvu med Bohemondovo sestro Lucijo in prebivalci, ki so zahtevali večji vpliv Genovežanov. Nazadnje je prišlo med Lucijo, Genovežani in prebivalci do sporazuma, ki ni bil všeč niti Benečanom niti častihlepnemu županu Tripolija Bartolomeju Embriaku. Župan je pozval na pomoč mameluškega sultana Kualavuna, ki je leta 1289 po obleganju mesto osvojil in grofija je odšla v zgodovino.
[uredi] Vazali Tripolija
[uredi] Gospostvo Gibelet
Zemljiško gospostvo s središčem v Biblosu je bilo last genoveške družine Gibeleta (ali Jebaila) Embriaca (nekateri člani družine so svoj priimek preimenovali v Ibelin). Gibeleti so bili vazali tripolijskega grofa, po propadu Tripolija pa vazali mamelukov. Njihov južni sosed je bilo gospostvo Bejrut v Jeruzalemskem kraljestvu.
[uredi] Gospostvo Botroun
Gospostvo Botroun je obsegalo ozemlje okrog gradu Batroun.
[uredi] Grofi Tripolija, 1102-1289
- Rajmond Touluški (1102–1105)
- Alfonso-Jordan (1105–1109)
- Viljem-Jordan, regent (1105–1109)
- Bertrand Touluški (1109–1112)
- Pons Tripolijski (1112–1137)
- Rajmond II Tripolijski (1137–1152)
- Rajmond III Tripolijski (1152–1187)
- Rajmond IV Tripolijski (1187–1189), sin Bohemonda III Antioškega
- Bohemund IV Antioški (1189–1233, tudi knez Antiohije 1201–1216 in (1219–1233)
- Bohemund V Antioški (1233–1251, tudi knez Antiohije)
- Bohemund VI Antioški (1251–1275, tudi knez Antiohije 1251–1268)
- Bohemund VII Tripolijski (1275–1287)
- Lucija Tripolijska (1287–1289)
[uredi] Naslovni grofi Tripolija
- Lucija Tripolijska (1289 – približno 1299)
- Filip Toucyjski (približno 1299 – 1300), nato je naslov prešel na kralje Cipra in Jeruzalema
- Peter I Ciprski (1345–1359)
- Peter II Ciprski (1359–1369)
- Jacques Lusignanski (? – približno 1396), bratranec
- Jean Lusignanski (približno 1396 – približno 1430), sin
- Peter Lusignanski (približno 1430 – 1451), Jeanov brat, regent Cipra
- Juan Tafures (1469 – 1473)
[uredi] Reference
- Richard, Jean (1999). The Crusades: c. 1071-c. 1291. Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-62566-1.
