Galen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Klávdij Galén (grško Klaudios Galenos; latinsko Claudius Galenus), starogrški zdravnik, pisec in filozof, * 129, Pergam (Pergamum), Mysia, Anatolija (Anaolia), sedaj Bergama, Turčija, umrl 199.

Galen je študiral v Smirni, Korintu in v Aleksandriji. Leta 165 je odšel v Rim, kjer je postal zdravnik na cesarskem dvoru, ob pojavu kuge delal tudi v Ogleju. Bil je osebni zdravnik Marka Avrelija. Anatomijo človeškega telesa je preučeval na ranjenih gladiatorjih, truplih, opicah ter prašičih in svoja spoznanja prenesel na človeški organizem. Uvedel je medicinsko eksperimentiranje, izpopolnil ter dopolnil je delo Hipokrata, v zdravilstvo je tudi uvedel nove snovi in kombinacije. Zdravila je izdeloval sam. Po njem se še danes imenujejo galenska zdravila (zdravila enostavne izdelave: pripravljajo jih v lekarnah in galenskih laboratorijih). Celotno znanje grškega in rimskega sveta o farmaciji in medicini je združil v enoten sistem. Objavil je okoli 400 razprav o medicini, gramatiki in matematiki: ohranilo se jih je le okoli 180. V razpravah O anatomskih postopkih in Delovanje telesnih delov je opisal številne kosti, delovanje ledvic, dihanja in 33 različnih vrst pulza. V kompendiju Drobne spretnosti je objavil svoje teorije in nasvete za pripravo in uporabo zdravil, ki so veljala do renesanse. Galen je bil strokovna avtoriteta do Paracelusa.