Funkcija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Fúnkcija je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.
Če definiramo funkcijo , je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika. Funkcijsko zvezo lahko krajše zapišemo b = f(a).
Množico vseh originalov (množico A) imenujemo definicijsko območje funkcije - , množico vseh slik pa zaloga vrednosti funkcije - (to je v splošnem podmnožica množice B).
[uredi] Vrste funkcij
Funkcija realne spremenljivke je funkcija, ki ima za podatke realna števila, tj.: .
Realna funkcija je funkcija, ki ima za rezultate realna števila, tj.: .
Realna funkcija realne spremenljivke je funkcija, ki ima za podatke in za rezultate realna števila, tj.: .
Izraz funkcija v ožjem pomenu besede pomeni realna funkcija realne spremenljivke, saj ravno takšne funkcije matematika najpogosteje preučuje. Táko funkcijo lahko tudi ponazorimo z grafom v kartezični ravnini - graf funkcije je množica točk (x,y), za katere velja zveza y = f(x).
Izraz funkcija se v matematiki najpogosteje uporablja v ožjem pomenu (realna funkcija realne spremenljivke), vendar pa včasih to besedo uporabljamo tudi v širšem pomenu - za splošnejše preslikave, npr.:
- realne funkcije naravne spremenljivke, ki se imenujejo tudi zaporedja:
- kompleksne funkcije kompleksne spremenljivke, ki imajo za podatke in rezultate kompleksna števila:
[uredi] Lastnosti funkcij
Funkcija je:
- injektivna, če vsak par različnih elementov iz množice A preslika v par različnih elementov v množici B;
- surjektivna, če je vsak element iz množice B slika vsaj enega elementa iz množice A;
- bijektivna, če je injektivna in surjektivna hkrati.
Funkcija f je
- soda funkcija, če za vsak x velja:
- liha funkcija, če za vsak x velja:
Funkcija f je na danem intervalu (a, b)
- naraščajoča , če velja:
- padajoča, če velja .
Ničla funkcije je tam, kjer je f(a) = 0 oz. kjer se graf funkcije stika s abcisno (vodoravno) osjo.