Franc Rozman-Stane
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Franc Rozman-Stane, slovenski španski borec, partizan, general in narodni heroj, * 27. marec 1911, Spodnje Pirniče pri Ljubljani, (tedaj Avstro-Ogrska), Slovenija, † 7. november 1944, Lokve, Bela krajina.
[uredi] Življenjepis
Franc Rozman se je rodil materi Marjani, rojeni Stare in očetu Francu Rozmanu. Med štirimi otroki je bil Franc tretji. Njegovi starejši sestri sta bili Marjeta in Terezija.
Med 1. svetovno vojno je pri treh letih izgubil očeta, železniškega delavca, ki je umrl v Rusiji. Franc je imel revno in težko otroštvo. Njegovi sestri Marjeta in Terezija sta morali iti v sirotišnico, Franc in njegov mlajši brat Martin pa sta ostala v Pirničah. Pri petnajstih letih je postal hlapček v gostilni in se nato izučil za pekovskega pomočnika. Že kot mlad fant se je navduševal za vojsko, vendar so ga pri prošnji za vpis v vojaško šolo zavrnili. Poleti 1932 je moral služiti vojaški rok. Leta 1935, ko so Italijani začeli novačiti slovenske mladeniče za 2. italijansko-abesinsko vojno, se je Franc odločil pridružiti etiopskim silam. To mu ni uspelo.
Kmalu po izbruhu španske državljanske vojne, se je odločil odditi v Španijo. Bil je med prvimi jugoslovanskimi prostovoljci v Španiji, kjer se je 1. oktobra 1936 pridružil španski republikanski vojski. V Jarmi je končal podčastniško šolo, postal poročnik in poveljnik čete, nato stotnik in poveljnik bataljona v mednarodni brigadi. Njegovi tovariši v boju so se ga spominjali kot živega, resnega in odločnega borca.
Po vojni v Španiji je preživel nekaj časa v francoskih taboriščih. Aprila 1941 je odšel v Meissen v Nemčiji, julija istega leta pa se je končno prek Nemčije vrnil v domovino. Nekaj časa je živel pri aktivistki OF. Zgodaj decembra je obiskal svojega brata Martina, nato pa se je pridružil slovenskim partizanom. Kmalu je postal vojaški inštruktor pri Glavnem poveljstvu slovenskih partizanskih čet. Moral je postaviti na noge Štajerski bataljon (Druga grupa odredov, 4. operativna cona). Združili bi ga iz partizanskih čet (Revirske in Savinjske čete), ki so delovale na Štajerskem že jeseni 1941. Sodeloval je pri napadu na Šoštanj in kasneje pri bitki na Čreti. Nemci so se ga neprestano želeli znebiti in so mu postavili več zased.
Spomladi 1942 je Franc Rozman postal poveljnik slovenske partizanske brigade, ustanovljene 5. aprila 1942 na Kremeniku na Dolenjskem, in je štela več kot 300 borcev. Po svoji organizacijski sestavi, sposobnosti borcev in bojni moči je bila tedaj najmočnejša slovenska partizanska enota.
13. julija 1943 je postal poveljnik Glavnega poveljstva slovenske partizanske vojske s činom generalpodpolkovnika (generallajtnanta) in jo vodil vse do svoje smrti.
Franc Rozman je tragično umrl za posledicami hude rane, ki jo je dobil med preskušanjem novega orožja - minometa, ki so jih poslali partizanom britanski zavezniki. Obstaja utemeljen sum, da je umrl zaradi sabotaže, ki naj bi jo povzročile srbske vojaške oblasti in Titov odposlanec generalpolkovnik Arso Jovanović, vendar jih nikoli niso v celoti dokazali. Nekaj dni po smrti so ga proglasili za narodnega heroja.
Komandant Stane, kakor so ga imenovali partizanski borci, velja za enega najsvetlejših likov iz časov NOB. Zelo znana partizanska pesem Komandant Stane je posvečena njemu. Veliko šol v Sloveniji nosi njegovo ime. Ena od njih je OŠ Dragatuš. Prav tako ponosno nosi njegovo ime Vojašnica Franca Rozmana-Staneta, Ljubljana-Polje (Moste).
Internetna kavarna v Celju se imenuje po njem Internet kavarna »Stane«.
Televizija Medvode je od leta 1999 do 2005 pripravljala dokumentarno pripoved o Komandantu Stanetu in jo premierno predvajala 6. novembra 2005 v njegovem rojstnem kraju, Pirničah. Avtor filma, scenarist in režiser je Peter Militarov, direktor fotografije in montažer Grega Pregrad, avtor glasbe Slavko Avsenik ml, direktor produkcije Iztok Pipan.
