Drago Jančar
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Drago Jančar, slovenski pisatelj, dramatik in esejist, * 13. april 1948, Maribor, Slovenija.
Drago Jančar je eden najbolj dejavnih sodobnih slovenskih pisateljev.
Vsebina |
[uredi] Življenjepis
Drago Jančar je dokončal osnovno šolo in Tehniško šolo za kemijsko stroko v Rušah. Vpisal se je na mariborsko Višjo pravno šolo, kjer je tudi postal glavni urednik študentskega lista Katedra. Zaradi »razširjanja sovražne kulture« so ga leta 1974 zaprli. Nekakšen povod za obtožnico je bila prepovedana knjiga V Rogu ležimo pobiti, ki jo je Jančar prinesel iz Avstrije. Izgubil je službo pri časniku Večer in bil obsojen na zaporno kazen enega leta. Po skrbno napisani prošnji so ga čez 3 mesece izpustili, a so ga še istega leta poslali na služenje vojaškega roka v Srbijo, kjer je doživljal poniževanje nadrejenih. Ko je odslužil vojaški rok, se je odločil, da se bo ukvarjal samo še s pisateljevanjem. Ker pa to ni zadoščalo za mesečno plačo, se je ponovno zaposlil na Večeru, kjer pa je kmalu dal odpoved, ker je namesto pisanja člankov samo še lektoriral in korigiral. Preselil se je v Ljubljano in se zaposlil pri Viba filmu. Čez dve leti je to družbo zapustil zaradi medsebojnih nesoglasij. Sprejel je delo urednika in tajnika Slovenske matice in od takrat se je njegova pisateljska pot samo še vzpenjala. Med letoma 1987 in 1991 je bil predsednik Slovenskega centra PEN, v okviru katerega je tudi veliko pripomogel k slovenski osamosvojitvi.
Dobil je več slovenskih in mednarodnih nagrad, med drugim Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1993), evropsko nagrado za kratko prozo mesta Augsburg (1994), Herderjevo nagrado za književnost (2003) in nagrado nagrado Jean Amery za esejistiko (2007). Je tudi dvakratni dobitnik nagrade kresnik za romana Katarina, pav in jezuit ter Zvenenje v glavi.
Danes je zaposlen pri Slovenski matici kot urednik in tajnik ter je eden izmed najbolj plodovitih slovenskih pisateljev. Znan je tudi kot esejist; v svojih esejih se je velikokrat ukvarajal tudi s problemi politike in civilne družbe. Skupaj z Vaskom Simonitijem je pripravil odmevno razstavo in zbornik Temna stran meseca, o značilnostih avtoritarne vladavine v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni.
[uredi] Najbolj znana dela
[uredi] Romani
- Petintrideset stopinj (1974)
- Galjot (1978)
- Severni sij (1984)
- Pogled angela (1992)
- Zvenenje v glavi (1998)
- Katarina, pav in jezuit (2000)
- Graditelj 2006
[uredi] Drame
- Disident Arnož in njegovi (1982)
- Veliki briljantni valček (1985)
- Vsi tirani mameluki so hud konec vzeli ...(1986)
- Daedalus (1988)
- Klementov padec (1988)
- Zalezujoč Godota (1988)
- Halštat (1994)
- Severni sij (2005)
[uredi] Eseji
[uredi] Glej tudi
- seznam slovenskih akademikov
- seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- seznam članov Evropske akademije znanosti in umetnosti
- seznam slovenskih dramatikov
- seznam slovenskih pisateljev
- Slovenska književnost
- seznam prejemnikov Prešernove nagrade
- seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije
