Clermont-Ferrand
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Občina Clermont-Ferrand .png/135px-Blason_ville_fr_ClermontFerrand_(PuyDome).png) |
|
| Lega | |
| Zemljepisna dolžina: | 03° 05' 15" E |
| Zemljepisna širina: | 45° 46' 50" N |
| Uprava | |
|---|---|
| Država | Francija |
| Regija: | Auvergne (glavno mesto) |
| Departma: | Puy-de-Dôme (prefektura) |
| Okrožje: | Clermont-Ferrand |
| Kanton: | sedež devetih kantonov |
| Interkomunaliteta: | Skupnost Clermont |
| Župan: | Serge Godard (1997-2008) |
| Statistični podatki o | |
| Nadmorska višina: | 321 m–602 m (povpr. 358 m) |
| Površina kopnega:¹ | 42,67 km² |
| Prebivalstvo:² (1999) |
137.140 |
| - gostota: (1999) | 3.214/km² |
| Razno | |
| INSEE/Poštna številka | 63113/ 63000: |
| ¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
| ² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
 |
|
Clermont-Ferrand (okcitansko Clarmont-Ferrand / Clarmont d'Auvèrnhe) je glavno mesto osrednje francoske regije Auvergne, občina in prefektura departmaja Puy-de-Dôme. Leta 1999 je mesto imelo 137.140 prebivalcev.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Mesto leži v srednji Franciji v osrčju Centralnega masiva. Zahodno od njega se nahaja veriga vrhov ognjeniškega izvora, med katerimi je najbolj poznan Puy-de-Dôme. Proti vzhodu se skupnost razprostira na planoto Limagne.
[uredi] Administracija
Clermont-Ferrand je sedež devetih kantonov:
- Kanton Clermont-Ferrand-Center (del občine Clermont-Ferrand: 16.346 prebivalcev),
- Kanton Clermont-Ferrand-Jug (del občine Clermont-Ferrand: 12.416 prebivalcev),
- Kanton Clermont-Ferrand-Jugovzhod (del občine Clermont-Ferrand: 17.784 prebivalcev),
- Kanton Clermont-Ferrand-Jugozahod (del občine Clermont-Ferrand: 20.003 prebivalci),
- Kanton Clermont-Ferrand-Sever (del občine Clermont-Ferrand: 19.298 prebivalcev),
- Kanton Clermont-Ferrand-Vzhod (del občine Clermont-Ferrand: 12.710 prebivalcev),
- Kanton Clermont-Ferrand-Severozahod (del občine Clermont-Ferrand: 15.388 prebivalcev),
- Kanton Clermont-Ferrand-Zahod (del občine Clermont-Ferrand: 12.091 prebivalcev),
- Kanton Montferrand (del občine Clermont-Ferrand: 11.086 prebivalcev).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Aubière, Beaumont, Billom, Bourg-Lastic, Chamalières, Cournon-d'Auvergne, Gerzat, Herment, Pont-du-Château, Rochefort-Montagne, Royat, Saint-Amant-Tallende, Saint-Dier-d'Auvergne, Vertaizon, Veyre-Monton in Vic-le-Comte s 352.752 prebivalci.
[uredi] Zgodovina
Clermont se uvršča med najstarejša francoska mesta. Prvič ga je omenil kot Nemessos (keltsko posvečeni gozd) grški geograf Strabon. Leta 52 pred Kristusom se je v njegovi bližini odvijala slavna bitka pri Gergoviji, v kateri so keltska plemena Arvernov pod Vercingetorixom premagala Cezarjevo vojsko. Po rimskem zavzetju se je preimenoval v Augustonemetum, po cesarju Avgustu. V 5. stoletju je pokrajina postala tarča Vizigotov, leta 475 postala del njihovega kraljestva, v 6. stoletju pa pripadla Frankovski državi. Leta 848 se je mesto preimenovalo v Clairmont, po gradu Clarus Mons, v tem času je bilo tudi škofijsko mesto. Leta 1095, na Clermontskem zboru, je papež Urban II. pridigal v podporo prvi križarski vojni za osvoboditev Jeruzalema od muslimanskega sveta. V letu 1120 so domači grofje kot protiutež moči duhovščine ustanovili kraj Montferrand. Leta 1551 Clermont postane kraljevo mesto, v letu 1610 pa neodtujljiva kronska lastnina.
15. aprila 1630 je Edikt iz Troyesa združil kraja Clermont in Ferrand v enotno mesto, kar je bilo potrjeno v letu 1731 s strani Ludvika XV. in njegovega drugega zveznega edikta. V želji po ohranitvi njegove neodvisnosti je Ferrand večkrat neuspešno zahteval nazaj svojo samostojnost (1789, 1848, 1863).
V 20. stoletju sta se z izgradnjo tovarne gum Michelin in mestnih vrtov, ki so oblikovali moderni Clermont-Ferrand, nekdaj samostojna kraja popolnoma združila.
[uredi] Znamenitosti
Clermont-Ferrand je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
- romanska bazilika Notre-Dame du Port iz 12. stoletja, od leta 1998 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine,
- gotska katedrala Notre-Dame de l'Assomption iz 13. do 14. stoletja, sedež Clermontske nadškofije, francoski zgodovinski spomenik,
- zgodovinska četrt Montferrand,
- pokopališče Cimetière des Carmes
- mestna opera, zgrajena med leti 1891-94,
- arheološki muzej Bargoin,
- muzej umetnosti Roger Quilliot,
- kip Vercingetorixa, delo francoskega kiparja Bartholdija.
[uredi] Šport
Na dirkališču Charade Circuit v okolici Clermont-Ferranda, ki je potekalo po zaprtih javnih cestah in je bilo znano po razmeroma hudih vzponih in spustih, je štirikrat potekala dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 za Veliko nagrado Francije. Zmagali so Jim Clark leta 1965, Jackie Stewart v letih 1965 in 1972 ter Jochen Rindt leta 1970.
[uredi] Pobratena mesta
- Aberdeen (Škotska, Združeno kraljestvo),
- Braga (Portugalska),
- Gomel (Belorusija),
- Norman (Oklahoma, ZDA),
- Oviedo (Španija),
- Oyem (Gabon),
- Regensburg (Nemčija),
- Salford (Anglija, Združeno kraljestvo).
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- uradna stran (v francoščini)
- turizem
 Regionalne prefekture Francije |
|---|
| Strasbourg (Alzacija) • Bordeaux (Akvitanija) • Clermont-Ferrand (Auvergne) • Dijon (Burgundija) • Rennes (Bretanja) • Orléans (Center) • Châlons-en-Champagne (Šampanja-Ardeni) • Ajaccio (Korzika) • Besançon (Franche-Comté) • Pariz (Île-de-France) • Montpellier (Languedoc-Roussillon) • Limoges (Limousin) • Metz (Lorena) • Toulouse (Jug-Pireneji) • Lille (Nord-Pas-de-Calais) • Caen (Spodnja Normandija) • Rouen (Zgornja Normandija) • Nantes (Loire) • Amiens (Pikardija) • Poitiers (Poitou-Charentes) • Marseille (Provansa-Alpe-Azurna obala) • Lyon (Rona-Alpe) Čezmorske regije Cayenne (Francoska Gvajana) • Basse-Terre (Guadeloupe) • Fort-de-France (Martinique) • Saint-Denis (Réunion) |
