Caen
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Občina Caen  .svg/120px-Blason_ville_fr_Caen_(Calvados).svg.png) Lega in grb |
|
| Lega | |
| Zemljepisna dolžina: | 00° 22' 10" W |
| Zemljepisna širina: | 49° 10' 59" N |
| Uprava | |
|---|---|
| Država | Francija |
| Regija: | Spodnja Normandija (glavno mesto) |
| Departma: | Calvados (prefektura) |
| Okrožje: | Caen |
| Kanton: | sedež devetih kantonov |
| Interkomunaliteta: | Aglomeracijska skupnost Caen la Mer |
| Župan: | Brigitte Le Brethon (2001-2008) |
| Statistični podatki o | |
| Nadmorska višina: | 2 m–73 m (povpr. 8 m) |
| Površina kopnega:¹ | 25,70 km² |
| Prebivalstvo:² (1999) |
113.987 |
| - gostota: (1999) | 4.435/km² |
| Razno | |
| INSEE/Poštna številka | 14118/ 14000, 14300: |
| ¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
| ² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
 |
|
Caen je glavno mesto in občina severozahodne francoske regije Spodnje Normandije, prefektura departmaja Calvados. Leta 1999 je mesto imelo 113.987 prebivalcev.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Mesto leži v Normandiji ob reki Orne in njenem levem pritoku Odon. Vzporedno z reko Orne teče vodni kanal, zgrajen v obdobju vladavine Napoleona III. z namenom povezave mesta z Rokavskim prelivom, od katerega je oddaljen dobrih 10 km, v vseh letnih časih.
[uredi] Administracija
Caen je sedež devetih kantonov. Kanton Caen-5 ima sedež v Hérouville-Saint-Clairu in ni del Caena:
- Kanton Caen-1 (občini Bretteville-sur-Odon, Caen (del): 16.429 prebivalcev),
- Kanton Caen-2 (občine Authie, Caen (del), Carpiquet, Saint-Contest, Saint-Germain-la-Blanche-Herbe: 25.772 prebivalcev),
- Kanton Caen-3 (del občine Caen: 19.052 prebivalcev),
- Kanton Caen-4 (občini Caen (del), Épron:15.418 prebivalcev),
- Kanton Caen-5 oz. Kanton Hérouville-Saint-Clair (občina Hérouville-Saint-Clair)
- Kanton Caen-Hérouville oz. Caen-6 (del občin Caen in Hérouville-Saint-Clair: 15.603 prebivalcev),
- Kanton Caen-7 (občini Caen (del), Mondeville: 14.775 prebivalcev),
- Kanton Caen-8 (občine Caen (del), Fleury-sur-Orne, Louvigny: 18.341 prebivalcev),
- Kanton Caen-9 (del občine Caen: 15.208 prebivalcev),
- Kanton Caen-10 (občine Caen (del), Cormelles-le-Royal, Ifs: 22.109 prebivalcev).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so vključeni poleg njegovih še kantoni Bourguébus, Bretteville-sur-Laize, Cabourg, Creully, Douvres-la-Délivrande, Évrecy, Falaise-Jug/Sever, Morteaux-Coulibœuf, Ouistreham, Thury-Harcourt, Tilly-sur-Seulles, Troarn in Villers-Bocage s 389.973 prebivalci.
[uredi] Zgodovina
Ime mesta naj bi bilo starokeltskega porekla v pomenu bojnega polja (catu mago).
V srednjem veku je bil glavno mesto Normanskega vojvodstva. Angleški kralj Viljem Osvajalec je dal v Caenu zgraditi grad in opatiji Abbaye aux Dames in Abbaye aux Hommes, v katerem je bil tudi pokopan. V obdobju verskih vojn je bil njegov grob uničen, kosti pa izgubljene.
Leta 1346 je angleški kralj Edvard III. z vojsko udaril na mesto v upanju na bogat vojni plen, v tistem času je bil Caen namreč najbogatejše mesto v Normandiji. 26. julija so angleške enote v naskoku zasedle mesto, pri tem pobile 3.000 meščanov, večino trgovske četrti pa požgale. Med plenjenjem je bila v njem najdena tudi kopija francosko-normanskega načrta o invaziji Anglije iz leta 1339, s katero so kasneje v propagandne namene želeli upravičiti nadaljevanje vojne.
V času druge svetovne vojne, ob zavezniškem izkrcanju v Normandiji, je bil Caen 80% uničen. Osvobodile so ga britanske in kanadske enote 9. julija 1944, njegova obnova pa je trajala od 1948 do 1962.
[uredi] Znamenitosti
- Grad Château de Caen, zgrajen okoli 1060 s strani Viljema Osvajalca, ki je kasneje (1066) uspešno zavojeval Anglijo in postal angleški kralj, je ena največjih srednjeveških utrdb v zahodni Evropi.
- Opatiji; v pokoro zaradi poroke z njegovo sestrično Matildo Flandrijsko je Viljem s podporo papeža odredil zgraditi dve opatiji:
- Abbaye aux Hommes (moška opatija), sedanja mestna hiša; dokončana je bila leta 1063, posvečena sv. Štefanu.
- Abbaye aux Dames (ženska opatija), trenutno sedež regijskega sveta Spodnje Normandije. Dokončana je bila leta 1060 in posvečena sv. Gilesu.
- Katedrala sv. Petra (13.-16. stoletje),
- opatijska cerkev sv. Štefana, kjer naj bi bil grob Viljema Osvajalca,
- Spomenik miru Mémorial pour la Paix, zgrajen 1988 v spomin na dogodke iz druge svetovne vojne.
- Université de Caen; univerza je bila ustanovljena leta 1432 s strani angleškega kralja Henrika VI., ena najstarejših v Franciji.
[uredi] Pobratena mesta
- Alexandria, Virginia (ZDA),
- Bejrut (Libanon),
- Coventry (Združeno kraljestvo),
- Nashville, Tennessee (ZDA),
- Pernik (Bolgarija),
- Portsmouth (Združeno kraljestvo),
- Thiès (Senegal),
- Würzburg (Nemčija).
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- uradna stran (v francoščini)
 Regionalne prefekture Francije |
|---|
| Strasbourg (Alzacija) • Bordeaux (Akvitanija) • Clermont-Ferrand (Auvergne) • Dijon (Burgundija) • Rennes (Bretanja) • Orléans (Center) • Châlons-en-Champagne (Šampanja-Ardeni) • Ajaccio (Korzika) • Besançon (Franche-Comté) • Pariz (Île-de-France) • Montpellier (Languedoc-Roussillon) • Limoges (Limousin) • Metz (Lorena) • Toulouse (Jug-Pireneji) • Lille (Nord-Pas-de-Calais) • Caen (Spodnja Normandija) • Rouen (Zgornja Normandija) • Nantes (Loire) • Amiens (Pikardija) • Poitiers (Poitou-Charentes) • Marseille (Provansa-Alpe-Azurna obala) • Lyon (Rona-Alpe) Čezmorske regije Cayenne (Francoska Gvajana) • Basse-Terre (Guadeloupe) • Fort-de-France (Martinique) • Saint-Denis (Réunion) |
