Botulizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Botulízem (lat. botulismus) je bolezen zaradi okužbe z nevrotoksinom botulinom, ki ga proizvajajo bakterije Clostridium botulinum in se kaže z ohromitvijo mišic, ki poteka po telesu od zgoraj navzdol.

Botulus je latinska beseda za klobaso. Do okužbe z botulinom pride namreč največkrat zaradi zastrupitve z neustrezno konzervirano hrano. Clostridium botulinum je anaerobna bakterija in se zato zlasti v nepravilno pripravljenih konzervah uspešno razmnožuje. V tem primeru je konzerva (pločevinka) pogosto napihnjena in že na videz neuporabna. Znane so tudi zastrupitve z medom pri dojenčkih. Med lahko namreč vsebuje bakterijske spore, ki se nato po zaužitju aktivirajo v črevesju in proizvajajo ter izločajo botulin.

[uredi] Simptomi

Botulin blokira prenos signala med živcem in mišico, saj zavre izločanje acetilholina v živčno-mišičnem stiku. Najprej so običajno prizadete mišice očesnih vek in bolnik zasledi motnje vida. Zenice se razširijo. Nadalje so prizadete ustnice, jezik, lica in žrelo. Bolnik ima suha usta ter občuti žejo, prizadeta sta tudi požiranje in govor. Vročina se običajno ne pojavi. V hujših primerih se ohromelost širi od glave navzdol na notranje organe; nastopi bljuvanje, driska, kasneje zaprtje in trebušni krči. Smrt nastopi zaradi zastoja dihanja (ker pride do ohromitve dihalih mišic) in/ali zastoja srca (zaradi ohromelosti srčne mišice).

[uredi] Zdravljenje

Zdravljenje temelji na odstranitvi strupa iz prebavil, ki se še ni vsrkal v krvni obtok ter na lajšanju simptomov. Obstajajo protistrupi, ki v krvnem obtoku inaktivirajo botulin tipov A, B in E. Uporaba protistrupa v teh primerih zniža smrtnost iz 90 % na okoli 10–15 %. Za botulin tipa F zaenkrat priotistrupa ne poznamo.

Znaki ohromelosti mišičja ostanejo zelo dolgo, tudi več mesecev po okužbi.