Besedna vrsta
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Besédna vŕsta je skupina besed z istimi slovničnimi značilnostmi. Slovenščina pozna po Slovenskem pravopisu 2001 9 besednih vrst: samostalniško besedo, pridevniško besedo, glagol, prislov, predlog, členek, veznik, medmet in povedkovnik. Sicer različni jezikoslovci navajajo različno število besednih vrst, zlasti povedkovnik marsikateri jezikoslovec ne šteje za samostojno besedno vrsto.
[uredi] Predmetnopomenske besedne vrste
Samostalniška beseda
- samostalnik: knjiga, veselje, mati, regrat, ...
- samostalniški zaimek: jaz, njega, kdo, ...
- posamostaljena pridevniška beseda: dežurni, modri, pisalni, žvečilni, ...
Pridevniška beseda
- pridevnik:
- vrstni: slovenski, ...
- svojilni: sosedov, gospejin, ...
- lastnostni (kakovostni): bel-a, -o, vroč-a, -e, zelen-a, -o, ...
- števnik:
- glavni: ena, sto, ...
- vrstilni: prvi, triindvajseti, ...
- ločilni: petero/peter, ...
- nedoločni : nekaj, ...
- množilni: peteren, ...
- pridevniški zaimek (ločimo svojilni, povratno-svojilni, vprašalni, oziralni, kazalni, nedoločni in celostni pridevniški zaimek): naš-a, -e, takšen, takšn-a, -o, ...
Glagol
Glagol je besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka. Sam glagol izraža: dejanje, dogajanje, obstajanje, stanje, zaznavanje ...
Primeri: delati, sedeti, videti, ...
Povedkovnik
Med povedkovnike sodijo nepregibne besede, ki v stavku tvorijo povedkovo določilo: všeč, treba, mar, ...
Prislov
- Krajevni prislovi (vprašalnice kje, kod, kam ... ): zunaj, zgoraj, doma, ...
- Časovni prislovi (vprašalnica kdaj): danes, včeraj, zgodaj, popoldne, ...
- Prislovi vzročnosti (vprašalnici zakaj, kljub čemu): zakaj, ...
- Lastnostni prislovi (vprašalnice kako, koliko, kolikokrat, kolikič, glede na kaj, ...): dobro (je bilo), (bila je oblečena) okusno, hitro (je odpeljal), ...
[uredi] Slovnične besedne vrste
Predlog
k-h, s-z, na, v, iz, ...
h se piše pred g in k
k pa se piše pred vsemi ostalimi črkami abecede
s pišemo pred: c č f h k p s š t
Veznik
ki, ko, ker, da, če, čeprav, in, ampak, zato, vendar, ...
Členek
S členkom spreminjamo pomen celotne povedi. Po členku se ne moremo vprašati. Členki niso samostojni stavčni členi.
Primeri: tudi, le, seveda, že, menda, ...
Medmet
Medmeti (interjekcije) so besede stavki – pastavki. Izražajo človekovo razpoloženje, posnemajo naravne glasove ipd.
- Razpoloženjski medmeti izražajo začudenje, ravnodušje, nejevoljo, veselje... Ker so pastavki, je za njimi glasovni premor, v pisavi pa vejica. Iz nekaterih razpoloženjskih medmetov se izpeljujejo glagoli (jav - javkati).
- Posnemovalni medmeti posnemajo glasove človeka, živali, naprav ... Pogosto so iz njih izpeljani glagoli. Ob glagolih oglašanja pa se medmet sprevrže v povedkovnik (Puška je rekla bum).
