Avgust Šinkovec - Črtomir
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Črtomir Avgust Šinkovec, slovenski partizan, pesnik, pisatelj, urednik, novinar in prevajalec * 30. januar 1914, Vojsko pri Idriji, † 29. marec 1983, Ljubljana.
Vsebina |
[uredi] Življenje
Rojen je bil v družini trinajstih otrok, od teh jih je sedem že v mladosti umrlo zaradi jetike in španske gripe.
Otroška leta je preživljal v bližini Soške fronte ter doživel izgubo domačije, ki jim je pogorela. V tem času so bila pogosta lakota in bombardiranja, mimohodi številnih beguncev in vojakov, doživel je tudi smrti bratov in sester.
Od zgodnje mladosti se je ob kmečkem delu samoizobraževal, saj je vzljubil učenje in knjige. Od knjig in učenja je kmalu prešel k pisanju. Prvo hišno preizkavo je doživel že pri petnajstih letih, saj je policija njegovo pisanje označila kot hud prekršek.
Po italijanski napovedi vojne Jugoslaviji je bil leta 1941 mobiliziran v Italijo, nato pa so ga zaradi bolehnosti leta 1942 izpustili iz kasarne na Sardiniji. Po vrnitvi se je v domačem kraju srečal z osvobodilnim gibanjem in temu je zoped sledila ječa in pot pred sodišče za zaščito države. Ob povratku iz zapora po zlomu fašizma je odšel med partizane na Primorskem. Tam je najprej opravljal različna dela, nato pa je bil imenovan za referenta za šolstvo in prosveto v Idrijskem okrožju.
Po osvoboditvi je nekaj časa delovel v Trstu, opravil maturo in se vpisal na ljubljansko univerzo. Nekaj časa je služboval tudi pri MIP v Beogradu.
Od leta 1950 je služboval v Ljubljani. Delal je pri Tovarišu (1952-1962), bil urednik pri Cicibanu, bil urednik TV-15 (1962-1971) in revije Borec (1971-1981). Pisal je partizanske in otroške pesmi, zbral pravljice in slovenske odporniške pesmi ter pričevanja o TIGR-u. Napisal je kroniko Vojskega in krajev okrog Snežnika in prevajal iz več jezikov.
[uredi] Delo
[uredi] Mladinsko delo
Njegove pesmi so nastale v zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja, v povojnem času, ko so bila v ospredju predvsem osebnoizpovedna dela za odrasle, otroški pesmi pa se pesniki niso dosti posvečali.
Šinkovec je bil med prvimi, ki so opazili praznino v otroški literaturi, morda ravno zato, ker sta v tem času odraščala tudi njegova otroka. V njegovih pesmih znova zaživi Šinkovčevo občutje lastnega, zaradi vojne nikoli izžovetega otroštva. Skupaj z drugimi pesniki tega časa, kot so bili France Bevk, Branka Jurca in Anton Ingolič, je pesmi v živo prebiral na srečanjih z otroki. V tem obdobju je postal eden najbolj znanih piscev za otroke.
[uredi] Seznam del
[uredi] Mladinska dela
- Škorčeva šola (poezija), Jesenice, Kulturno umetniški klub Tone Čufar, 1973
- Sonce na hoduljah, Ljubljana, Borec, 1973
- Mačja abeceda (pesniška zbirka)
- Rožna zibelka (poezija), Ljubljana, Mladinska knjiga, 1952
- Pomlad ob Soči (poezija), Ljubljana, Mladinska knjiga, 1965
[uredi] Partizanska dela
- Partizanska ljudska pesem, Ljubljana, Borec, 1970
- Uporni svet pod Snežnikom (kronika), Nova Gorica in Ilirska Bistrica, Občinski odbor zveze združenja borcev NOV, 1966
- Oblaki nad sončno deželo (izbrane pesmi in proza), Ljubljana, Jutro, 2003
[uredi] Glej tudi
[uredi] Viri
- Oblaki nad sončno deželo (izbrane pesmi in proza), Ljubljana, Jutro, 2003
- Partizanska ljudska pesem, Ljubljana, Borec 1970
