Ardenska ofenziva (1944)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za druge pomene glejte Ardenska ofenziva.

Ardenska ofenziva

Američani zavzemajo obrambne položaje med ardensko ofenzivo.

Datum	16. december 1944 – 25. januar 1945
Prizorišče	Ardeni, Belgija, Luxembourg, in Nemčija
Rezultat	Zmaga zaveznikov

Udeleženci

ZDA

Poveljniki

Bernard Montgomery

Jochen Peiper

Hasso von Manteuffel

Sepp Dietrich

Moč

830,000 vojakov,
424 tankov,
394 topov

500,000 vojakov,
500 tankov,
1,900 topv

Žrtve

Američani: 84,323
(19,276 mrtvih,
41,493 ranjenih,
23,554 zajetih ali pogrešanih)^[1]^[2]

Britanci: 200 mrtvih, 1,400 ranjenih in pogrešanih

84,834
(15,652 mrtvih,
41,600 ranjenih,
27,582 zajetih in mrtvih)

Ardenska ofenziva (tudi ardenska protiofenziva; izvirno nemško kodno ime Operation Wacht am Rhein, Operacija Straža na Renu) je bila nemška zadnja večja ofenziva na zahodni fronti 2. svetovne vojne, ki je potekala od 16. decembra 1944 do 31. januarja 1945 v Ardenih.

[uredi] Načrt

Ardeni 15. decembra 1944

Za izvedbo ofenzive je bila zadolžena armadna skupina »B« (feldmaršal Walther Model), ki je združevala 5. tankovsko, 7., 15. in 6. SS-tankovsko armado (Sepp Dietrich). Vrhovni poveljnik je bil Gerd von Rundstedt, ki je bil vrhovni poveljnik zahodne fronte.

Od severa proti jugu so bile armade razporejene sledeče: 15., 6. SS-tankovska, 5. tankovska in 7. armada. Glavnino preboja naj bi nosili 6. SS in 5. tankovska armada. Iz začetnih položajev ob reki Ruhr naj bi enote prodrle skozi zavezniške položaje. Glavni cilj 6. SS-tankovske armade je bilo zavzetje pristanišča Antwerpen, ki je bilo takrat največje zavezniško pristanišče v Evropi in s tem tudi ključna logistična baza. Osnovni cilj 5. tankovske armade je bilo zavzetje Bruslja. 7. armada je imela nalogo varovati levi (južni) bok celotne nemške fronte, medtem ko je 15. varovala desni (severni) bok.

Zaradi zavezniške premoči v zraku je bilo načrtovano, da bo ofenziva potekala v slabem vremenu, tako da zavezniška letala ne bodo mogla izvajati bojnih nalog zaradi oblačnosti. Poleg tega je OKW računalo na slabo moralo in izčrpanost zavezniških sil po hitrem preboju iz Normandije (glej Operacija Overlord) in težkih bojih na Nizozemskem (glej Operacija Market-Garden).

Nemci so v Ardenih z ofenzivo želeli ločiti britanske in ameriške oborožene sile ter prodreti do Antwerpna, s čimer bi povzročili veliko pomanjkanje zalog na zavezniški strani. Nemci bi tako zavzeli tudi veliko zalog, s čimer bi lahko nadaljevali vojno in po možnosti prisilili zahodne zaveznike k separatnem miru.

[uredi] Izvedba

16.-25. december 1944

26. december 1944 - 25. januar 1945

Ofenziva se je začela 16. decembra 1944. Nemci so na odpor nepričakovano naleteli pri mestu Bastogne, kjer so Američani z zadnjimi močmi zaustavili njihov prodor. Kmalu so ameriške čete okrepile tri divizije (10. oklepna, 82. padalska in 101. padalska divizija). Slednjo je vodil brigadni general McAuliffe, saj je bil divizijski poveljnik, general Taylor, na vojaški konferenci. Američani so obdržali nadzor nad mestom Bastogne, a so jih Nemci začeli oblegati. Če bi Nemci zavzeli to mesto, bi pridobili pomembno prometno križišče in s tem bi njihova ofenziva lažje uspela. Tako je glavnina 5. tankovske armade ležala okoli mesta, namesto da bi prodirala naprej, s čimer so ogrozili načrtovano izvajanje ofenzive.

Američani so se komaj držali v hudem mrazu in pomanjkanju hrane, opreme in drugih vojnih potrebščin. Niso imeli veliko artilerije, tankov, imeli so nekaj podpore na nebu, a tega je bilo bolj malo, ker je bilo vreme vedno megleno in oblačno. Kadar je bilo jasno, so jim lahko odvrgli zaloge. Po božiču so začeli Nemci popuščati in so se umaknili. Američani so defenzivo obrnili v ofenzivo. Začeli so čistiti gozdove na Ardenih. Tam je umrlo veliko mož tudi zaradi nemškega natančnega obstreljevanja, še posebej pri vasi Foy. Američani so se iz morije ardenskih gozdov prebili 8. januarja 1945 in hitro zavzeli vse pomembne ardenske kraje: Foy, St. Vith, Neuville in Rachamps. Nemci so se umaknili nazaj na Siegfriedovo linijo. Zavezniki so prodrli v Nemčijo šele naslednji mesec.