Apače
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Apače | |
|---|---|
| Zemljevid: | Najdi.si, Geopedia.si |
| Nadmorska višina: | 216.8 m |
| Število prebivalcev: | 532 |
| Poštna št./pošta: | 9253 Apače |
| Občina: | Apače |
| Pokrajina: | Štajerska (pokrajina) |
| Statistična regija: | Pomurska regija |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002. | |
Apače so naselje, središče občine Apače.Nahajajo se v severovzhodni Sloveniji. Ravninski del Apaškega polja je od juga proti severu rahlo nagnjen proti reki Muri z nadmorsko višino 220 - 200 m. Ravninski del obsega okrog 70 % celotnega področja, ostalo pa obsegajo obronki Slovenskih goric z nadmorsko višino tudi do 330m. Apaško polje je izrazita geografska enota, ki jo na severu obroblja reka Mura, na jugu pa v polkrogu obronki Slovenskih goric. V kolikor odmislimo reko Muro kot naravno oviro, se Apaško polje v naravnogeografskem smislu nadaljuje preko Mure in se vklaplja v Lipniško polje na ozemlju Avstrije. Osnova tal na Apaškem polju so naplavine, podobne tlem ob ostalih večjih slovenskih rekah. Naplavine predstavljajo raznovrsten material, sestavljen bodisi iz čistega proda ali peska, oziroma je njihova mešanica iz dodatkov drobnejših delcev. Peščene nanose zasledimo ob sami Muri, prodnate v srednjem predelu, nanose drobnejših talnih delcev (prahu in gline) pa najdemo na obrobnem predelu. Starejša naplavina rjave izprane zemlje leži na gornji, starejši terasi reke Mure. Tla so primerna za obdelovanje in sodijo med najrodovitnejša tla ravninskih predelov Slovenije. Naselje leži na Apaškem polju ob regionalni cesti Gornja Radgona - Trate. So gručasto naselje panonskega tipa z izrazito nemško arhitekturo v samem starem jedru leži ob regionalni cesti, ki povezuje Gornjo Radgono z mejnim prehodom Trate in dalje v smeri proti Sladkemu vrhu in Šentilju, sredi dokaj rodovitnega Apaškega polja oz. Apaške doline.
Naselje, ki ima okrog 550 prebivalcev - brez okoliških krajev - je že od nekdaj središče te z rodovitnimi polji in urejenimi kmetijami pokrite pokrajine med severnimi obronki Slovenskih goric in reko Muro, ki je hkrati tudi mejna reka s sosednjo Avstrijo.
Stari del naselja obsega širok trg z župnijsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja. Cerkev sestoji iz prvotne enoladijske stavbe ( zdaj južna cerkvena ladja z gotsko rozeto na fasadi), ki so ji v pozni gotiki prizidali severno ladjo. Leta 1538 so dozidali prezbiterij. Sedani zvonik pa je iz leta 1644.
Po letu 1961 se je naselje pričelo širiti z gradnjo novih hiš in stanovanjskih blokov. V Apačah je osnovna šola, pošta in več manjših obratovalnic. Leto 1923 je bilo tudi sicer pomembno leto v zgodovini Apaške doline, predvsem v smeri uveljavljanja slovenskega jezika na tem območju. Do konca 1.svetovne vojne je bil tukaj tako uradni kot splošno občevalni jezik sicer nemški jezik, saj je večina prebivalcev bila nemškega porekla (nemška kolonizacija še iz časa šentpavelskega samostana in naseljevanja iz časa Marije Terezije). Do približno 1906 se je slovenski jezik enkrat tedensko uporabljal pri bogoslužju, potem pa tudi tu več ne vse do 1924.
Poleg katoliške cerkve stoji v Apačah tudi evangeličanska cerkev, kajti leta 1929 se je tukaj formirala evangeličanska verska skupnost, ki je leta 1931 kupila od krajanke Ane Schaub stavbo za potrebe svoje verske dejavnosti, saj je vernikov bilo več kot 300.
30. novembra 2005 je Vlada Republike Slovenije podala mnenje, da se KS Apače izloči iz občine Gornja Radgona, kar se je zgodilo 1. marca 2006 z ustanovitvijo nove občine Apače. Prvi župan občine je dr. Darko Anželj
