Želodec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Želodec (angleško stomach) leži med požiralnikom in tankim črevesom.

Želodec (grško gaster, latinsko ventriculus) je organ, ki je kot del prebavnega trakta pomemben pri prebavi hrane. Njegova prvotna funkcija ni absorpcija hranil; to vlogo prevzema zlasti črevesje. Pri večini živali in pri človeku je želodec odgovoren za razgradnjo velikih molekul na manjše, ki se nato v črevesju lažje absorbirajo.

Pri človeku je v želodcu okolje zelo kislo - pH je okoli 1,5-2 in ga vzdržuje klorovodikova kislina, ki se v želodcu izloča.

[uredi] Anatomija želodca

Želodec leži med požiralnikom in dvanajsternikom. Leži levo v trebušni votlini, želodčni svod (fundus) leži pod trebušno prepono.

Makroskopsko so robovi želodca razdeljeni na dve krivini:

malo želodčno krivino - desni oziroma medialni rob želodca,
veliko želodčno krivino - levi oziroma lateralni in spodnji rob želodca.

Želodec je razdeljen na pet odsekov - vsak med njimi ima različno zgradbo in funkcijo:

kardija - predstavlja ločnico med požiralnikom in želodcem,
želodčni svod (fundus) - leži višje od kardije in je običajno zapolnjen z zrakom,
telo želodca (korpus) - predstavlja največji odsek želodca,
pilorični antrum - odsek želodca med telesom in vratarjem,
vratar (pilorus) - predstavlja mejo z dvanajsternikom in ga obdaja močan sfinkter.

Želočna sluznica je sestavljena iz različnih žleznih celic, te pa izločajo

sluz
HCl
encime

SLUZ Deluje kot zaščita pred prebavnimi encimi, da želodec ne prebavi samega sebe.

HCl

deluje baktericidno
pospešuje peristaltiko
aktivira encime
nabreka beljakovine

ENCIMI

Pepsinogen je neaktivna oblika pepsina (encima, ki prebavlja beljakovine) V želodec pridejo kot želočni sok.

Želočni sok je izloček želočne sluznice. SESTAVA: sluz + HCl + neaktivna oblika encimov + voda Izloči se ga 2 - 3 litre na dan. Njegov pH je med 1,5 in 4. Sprošča se pod živčno in hormonalno kontrolo. Ko pride hrana v usta, se prenese vzburjenje preko živcev, do endokrinih žlez želočne sluznice. Te začnejo v kri sproščati hormon GASTRIN. Ta vpliva na eksokrine žleze želočne sluznice, da začnejo izločati klorovodihovo kislino (HCl). Gastrin preneha z izločanjem takoj ko je dovolj HCl v želodcu. Ena izmed nalog HCl je aktivacija encimov, in ravno zato jo potrebujemo tukaj. Nereaktiven pepsinogen, spremeni v aktiven pepsin, ki začne razgrajati beljakovine (cepi peptidne vezi).

[uredi] Histologija

Histološko sestoji želodec iz treh plasti:

želodčna sluznica (Tunica mucosa gastrica) - vsebuje številne žleze,
mišična plast (Tunica muscularis gastrica) - sestoji iz gladkega mišičja,
serozna mrena (Tunica serosa) - vezivna mrena, ki odeva želodec od zunaj in je del potrebušnice.