Furlanija - Julijska krajina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Regione Friuli-Venezia Giulia
Italijanska dežela Furlanija - Julijska krajina

Glavno mesto	Trieste
Pokrajine	Gorica, Pordenone, Trst, Videm
Občine	Seznam 219 občin
Površina	7.845 km
Prebivalstvo	1.212.602 (31.12.2006)
Gostota	155

Furlanija - Julijska krajina (v italijanskem izvirniku Friuli-Venezia Giulia, izg. Frijuli Venecja Džulja, furlansko Friûl Vignesie Julie, nemško Friaul Julisch Venetien) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom. Meji na severu z Avstrijo, na zahodu z deželo Benečija, na jugu z Jadranskim morjem in na vzhodu s Slovenijo. Deli se na štiri pokrajine: Gorica (25 občin), Pordenone (51 občin), Trst (6 občin), Videm (137 občin).

Vsebina 1 Zemljepisna lega in podnebje 2 Zgodovina 2.1 Furlanija 2.2 Julijska krajina 3 Prebivalstvo 4 Gospodarstvo 5 Glej tudi 6 Viri

[uredi] Zemljepisna lega in podnebje

Furlanija - Julijska krajina obsega ozemlje, ki je na jugu skrajna obala Jadranskega morja, na severu pa sega v Dolomite (Cima dei Preti 2703 m) in Alpe (Coglians ali Hohe Warte 2780 m, Montasio/Montaž 2754 m), zato se razna področja med seboj močno razlikujejo. Velja vsekakor za gorato deželo, saj je skoraj 43% površine v gorskih predelih in 20% v gričevju. Ravnina je Furlanska nižina, ki je naplavina reke Tagliamento/Tilment in ki se na jugu zaključi z lagunami. Ostale reke, ki vse potekajo v smeri sever-jug, so Torre/Ter, Natisone/Nadiža, Stella, Isonzo/Soča, Ausa, Livenza in Timavo/Timava.

Podnebje je v gorah strogo alpsko, na obali mediteransko, a nobeno od dveh ne vpliva na vmesno nižavje, kjer je pretežno celinsko. Ta raznolikost v sorazmerno majhnem prostoru je še poudarjena v posameznih lokalnih mikroklimah, na primer v Nadiških dolinah, v lagunah in v Tržaški pokrajini (burja).

[uredi] Zgodovina

Dežela je bila ustanovljena leta 1947 z združitvijo Furlanije (it. Friuli) in Julijske Benečije (it. Venezia Giulia), ki je bila pozneje v slovenščini preimenovana v Julijsko krajino, saj z Benečijo (it. Veneto) nima veze. Gre za dve zemljepisno in zgodovinsko ločeni področji, ki sta bili povezani samo iz političnih in administrativnih razlogov. Kljub temu je meja med njima sporna, nekateri jo postavljajo na reko Timavo, drugi na Sočo. Tržačani pripisujejo Gorico Julijski krajini, Furlani pa Furlaniji.

[uredi] Furlanija

Furlanija je ozemlje, ki ga danes pokrivajo pokrajine Videm, Pordenone in Gorica, delno tudi pokrajini Venezia in Belluno. Meri skupno 8.240 km², od katerih odpade 7.549 km² na deželo Furlanija - Julijska krajina, kar predstavlja 96% njene površine. Čeprav je v deželi veliko arheoloških najdišč iz paleolitika in neolitika, so prvi znani prebivalci teh krajev kaštelirji, od štirinajstega stoletja pr. n. št. dalje. V četrtem stoletju pr. n. št. se je priselilo keltsko pleme Karnov, v drugem stoletju so deželo kolonizirali Rimljani. Ti so ustanovili mesto Aquileia/Oglej, ki je zaradi strateškega položaja kmalu postalo zelo važen center imperija in prestolnica Desete province. V tretjem stoletju je Oglej postal sedež mogočne škofije, ki je leta 381 celo gostila del koncila proti arijcem. Leta 452 so ga Huni opustošili in mesto si ni več opomoglo. Ostalo je sicer ugledno središče, posebno po povišanju škofije v patriarhat (šesto stoletje), a prebivalci, ki so bili zbežali pred Atilo, se niso vrnili. S propadom rimskega cesarstva je ostala Furlanska nižina brez zaščite in ljudstvo se je spet skrivalo pred barbarskimi vpadi. Tako so nastala lagunska mesta (Grado/Gradež, Marano), rodovitno nižavje pa je ostajalo neobdelano. Deželo so zasedli Bizantinci in pozneje Langobardi. Ti so prenesli prestolnico v Forum Julii (današnji Cividale/Čedad), po katerem se je s časom začela imenovati vsa dežela Friûl oziroma Furlanija. Langobardi so opremili svojo kneževino z močno vojsko in tako preprečili nadaljne barbarske vpade. V osmem in devetem stoletju je bila Furlanija pod Franki.

Leta 1077 je Henrik IV. podelil oglejskemu patriarhu kneževino Furlanijo in knežji naslov, ki so ga dedovali patriarhi. Kneževina se je v kratkem spremenila v pravo državo. imenovano Patrie dal Friûl, ki je v raznih zgodovinskih dobah vladala tudi Istri, Trstu, Koroški in Štajerski. Tudi ko je država prišla pod oblast Beneške republike, je ohranila avtonomno administracijo, ki je trajala vse do leta 1805. Beneška republika se je dolgo borila s Habsburžani za oblast nad Furlanijo. Od leta 1516 dalje je bila vsa vzhodna Furlanija v avstrijskih rokah, po letu 1797 pa tudi ostali deli. Današnji pokrajini Videm in Pordenone sta bili priključeni Italiji leta 1866. Za vzhodni del Furlanije sta se Avstrija in Italija borili še v prvi svetovni vojni, medtem ko so Furlani zahtevali samostojnost. Kljub temu, da je večina prebivalstva govorila nemško, slovensko ali furlansko, je bila dežela po vojni dodeljena Italiji. Pod fašizmom so bile te manjšine podvržene italijanizaciji in Nemci so se skoraj vsi odselili. Tudi veliko Slovencev in Furlanov se je odselilo, a večina je ostala. Druga svetovna vojna, ki je sicer hudo prizadela deželo, ni razrešila problemov. Furlanija je ponovno zahtevala neodvisnost, a Italijanska Republika je dovolila samo združitev z Julijsko krajino v deželo s posebnim statutom.

[uredi] Julijska krajina

Ime se je prvič pojavilo leta 1863, ko je goriški jezikoslovec G. I. Ascoli razdelil ozemlje, ki je bilo pod Rimljani združeno v Deseto provinco, na tri dele. Imenoval jih je: Benečija (današnja dežela Benečija in zahodna Furlanija), Tridentinska Benečija (današnja dežela Trentinsko - Zgornje Poadižje) in Julijska Benečija (vzhodna Furlanija, Gorica, Trst, Istra in Kranjska). Ta razdelitev jasno ponazarja iredentistično idejo, po kateri so bile - zaradi skupne zgodovine v času Rimljanov - vse te pokrajine italijanske in torej (razen prave Benečije) "neodrešene" (it. irredente). Po prvi svetovni vojni so italijanske oblasti, ki niso hotele uporabljati avstrijskega naziva Primorje, sprejele skupno ime Julijska krajina za vsa pridobljena ozemlja, vključno z Reko, Idrijo, Postojno, Knežakom in celo nekaterimi vasmi v Beneški Sloveniji. V času fašizma se je ime na splošno uporabljalo kot nekak dokaz o neobstojnosti slovenskega prebivalstva v teh krajih. Po drugi svetovni vojni je republiška ustava ustanovila dežele kot administrativne enote in ime je prešlo v uradno poimenovanje dežele. Temu so nasprotovali Furlani, ki niso hoteli priznati skromnemu ostanku Tržaškega ozemlja pravico do imena nekdaj obširne pokrajine, toda ime je ostalo. Glavni vzrok je političen: ime pomeni, da za Italijo sedanja vzhodna meja ni definitivna.

[uredi] Prebivalstvo

Čeprav je povprečna gostota prebivalstva samo 155 prebivalcev na km), je v mestih zelo visoka. V Tržaški pokrajini je gostota 1340, kar pomeni v državnem merilu drugo mesto za Neapljem.

Pomemben del prebivalstva pokrajine predstavljajo Furlani s svojim jezikom, pa tudi slovenska in nemška manjšina. Kljub večstoletnemu vplivu večjih narodov ter italijanskega fašizma, ki je organiziral načrtno potujčevanje avtohtonih narodov, sta se ohranili furlanska in slovenska kultura.

[uredi] Gospodarstvo

Deželno gospodarstvo je zelo raznoliko predvsem zaradi različnih geografskih pogojev. Medtem ko je Furlanija pretežno kmetijsko področje, je obalni pas industrializiran in predvsem trgovinsko usmerjen. Čeprav je zaradi gora na severu in lagun na jugu skoraj 20% ozemlja neprimernega za obdelovanje, se v Videmski pokrajini ukvarja s kmetovanjem kar 40% prebivalstva. V Tržaški pokrajini samo 2% prebivalcev obdelujeta zemljo, zato je pa okoli 70% zaposlenih v industriji, predvsem v ladjedelnicah (Tržič, Trst, Milje). Glavni pridelki so koruza in vinska trta. Živinoreja je dobro razvita. Obrtništvo je ponekod doseglo skoraj industrijske nivoje, na primer izdelovanje stolic (Manzano) in nožev (Maniago).

[uredi] Glej tudi

• Milko Matičetov- njegove etnografske raziskave

[uredi] Viri

• Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986
• Istituto Nazionale di Statistica ISTAT
• Agnelli A., Bartole S., Coloni A. : La Regione Friuli – Venezia Giulia, Il Mulino, Bologna 1987

p • p • u Dežele Italije
Abruci · Aosta · Apulija · Bazilikata · Benečija · Emilija - Romanja · Furlanija - Julijska krajina · Kalabrija · Kampanija · Lacij · Ligurija · Lombardija · Marke · Molize · Piemont · Sardinija · Sicilija · Toskana · Trentinsko - Zgornje Poadižje · Umbrija