Jadransko morje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško Jadransko more, italijansko Mare Adriatico) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Vsebina 1 Izvor imena 2 Geografija 3 Vetrovi 4 Trgovski promet v jadranskih pristaniščih 5 Zunanje povezave

[uredi] Izvor imena

Jadransko morje je ime dobilo po mestu Adria; sprva se je ime uporabljajo le za severni del morja (Herodot vi. 127, vii. 20, ix. 92; Evripid, Hippolytus, 736), pozneje pa se je z razvojem sirakuških kolonij postopno širilo proti jugu, sprva do meje, ki jo predstavlja polotok Gargano, kasneje pa do Otrantskih vrat (Ptolemej iii.1.1; Polibios vii.19.2). Južno od njih je Jonsko morje, četudi se včasih uporablja termin Jadransko morje v ohlapnejšem pomenu tudi za ta del, vključno s Tarantskim zalivom (Servius Aen xi.540), Siciljskim morjem (Pausanias v. 25), Korintskim zalivom in celo delom Sredozemskega morja med Kreto in Malto (Orosius i.2.90, Procopius i.14).

[uredi] Geografija

Jadransko morje leži v smeri jugovzhod-severozahod in sega na jugu do 40°, na severu pa do 45° 45' severne geografske širine. Dolgo je 783,3 km, široko pa v povprečju 157.4 km; Otrantska vrata, skozi katera se na jugu odpira v Jonsko morje, so široka 72 km. Veriga otokov vzdolž severnega dela vzhodne obale nadalje zmanjša največjo širino odprtega morja za približno 20 km. Skupna površina morja je približno (160.000 km²).

Severni del morja je zelo plitev, med južno obalo Istre in Riminijem redko preseže globino 50 m. Med Šibenikom in Ortono je izrazita kotanja, kjer globina doseže 180 m. Med otokom Korčula in polotokom Gargano poteka greben, ki na nekaj mestih doseže gladino. Najglobljo točko 1460 m doseže Jadransko morje v obsežni, v povprečju okrog 900 m globoki kotanji vzhodno od polotoka Gargano, južno od Dubrovnika in zahodno od Drača. Povprečna globina je ocenjena na 252 m.

Slanost Jadranskega morja z 38,3 ‰ presega povprečje Sredozemskega morja; v severnem delu (Beneški zaliv) je zaradi pritoka reke Pad nekoliko nižja kot v osrednjem in južnem delu.

Skupna dolžina obale je 3.737 km (če se prištejejo obale otokov - 7.867 km).

[uredi] Vetrovi

Za Jadransko morje značilni vetrovi so:

• severnik (N) - tramontana
• sever-severovzhodnik (NNE) - burin
• severovzhodnik (NE) - burja
• vzhodnik (E) - levante
• jugovzhodnik (SE) - jugo, široko
• južnik (S) - oštro
• jugozahodnik (SW) - lebič, garbin
• zahodnik (W) - ponente
• severozahodnik (NW) - maestral

[uredi] Trgovski promet v jadranskih pristaniščih

Promet v letu 2002

Pristanišče	Promet [mio ton]
Koper	9,431,497
Ploče	1,100,000
Pulj	494,000
Reka	2,726,500
Split	114,000
Šibenik	570,000
Trst	49,138,575
Tržič, Italija	3,270,792
Zadar	360,000

[uredi] Zunanje povezave