Ziljska dolina
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ziljska dolina (nemško Gailtal) je okoli 90 km dolga dolina reke Zilje od Šmohorja do Beljaka na Koroškem v Avstriji in meri okoli 530 km².
Ziljska dolina poteka v smeri vzhod - zahod in ima značilnost tektonskega jarka. Na severu jo obdajajo Ziljske Alpe, na jugu pa Karnijske Alpe. Pri izviru Zilje je dolina ozka in globoka. Proti vzhodu pa se razširi do treh kilometrov. Dolinsko dno v tem delu je ravno in večinoma mokrotno, saj reka v tem delu večkrat poplavlja. Dolino s strmimi pobočji in širšim večinoma ravnim dnom je izoblikoval Ziljski ledenik, ki se je pri Beljaku združil z Dravskim ledenikom in zapustil veliko morenastega gradiva. Pritoki, ki se izlivali v reko Ziljo, so nasuli več manjših vršajev, ki so sušni in primerni za kmetijstvo. Tam, kjer so vršaji zavirali odtok, pa je dno doline mokrotno. V Ziljski dolini se pojavljajo sredozemski podnebni vplivi, zlasti glede na razporeditev padavin in višjih temperatur, glede na to da je povprečna višina doline okoli 500 m.
Ziljska dolina je precej zaprta in se na široko odpre le pri Beljaku v Celovško kotlino in Kanalsko dolino. Tu je eden najnižjih prečnih prehodov iz Srednje Evrope čez Alpe v Sredozemlje prek prelaza Megvarje (Maglern) mimo Trbiža v Kanalska dolino.
[uredi] Poselitev Slovencev
Ziljska dolina je najzahodnejše ozemlje prvotne poselitve Slovencev, ki so še v 19. stol. popolnoma prevladovali na podeželju, le na bolj industrializiranem področju Podkloštra jih je bilo manj. Leta 1991 pa je bilo od skupnega števila 26.598 prebivalcev Ziljske doline le še 849 slovensko govorečih.
[uredi] Naselja
V Ziljski dolini leži več naselij: Sovče, Šmohor, Št. Štefan na Zilji, Bistrica na Zilji, Dičja vas, Stranja vas, Čajna, Podklošter, Bekštajn, Brnca, Marija na Zilji, Mlinče, Peče, Ločilo, Podturje, Rute, Zagoriče, Ziljica
