Zelena mušnica
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Zelena mušnica | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 |
||||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||||
|
Stanje: Neogrožena vrsta
|
||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
| Amanita phalloides (Vaill. ex Fr.) Secr. |
Zelena mušnica (znanstveno ime Amanita phalloides) je strupena goba iz družine mušničark (Amanitaceae) in je ena najbolj strupenih gob v Sloveniji.
[uredi] Značilnosti
Zelena mušnica je sprva videti kot jajce, mlada ima polkrožen, odrasla pa ima klobuk premera med 5 - 15 cm zelene ali zeleno-rumene barve, na konceh značilno rahlo privzdignjen. Klobuk je navadno gladek in voščen, na njem pa se le redko vidijo beli kosmiči. Zlahka se odtrga od beta.
Bet je raven, visok od 5-15 cm in ima premer od 1-2 cm. Proti vrhu je malce ožji, spodnji del pa je gomoljasto oblikovan. Na spodnjem delu je dobro viden ostanek ovojnice bele barve, ki je tudi pri odraslih primerkih le ohlapno pritrjen. Na drugi tretjini beta, ki je pri mladih gobah poln, pri starejših pa votel, se nahaja obroček. Barva beta je pri vrhu bela, pod obročkom pa običajno marogasta zeleno-bela.
Trosovnica je sestavljena iz gostih belih lističev rahlo zelenkastega pridiha, v katerih se nahaja bel trosni prah. Lističi niso zraščeni z betom.
Meso gobe je belo, rahlo sladkobnega vonja in prijetnega okusa a izjemno strupeno, saj vsebuje smrtno nevarne peptide (amatoksine in falotoksine).
[uredi] Razširjenost
Zelena mušnica je razširjena po celem svetu, pri nas pa jo najdemo jo od julija do oktobra v listnatih gozdovih kjer prevladuje hrast in kostanj. Raste posamično ali v kolonijah.
Pri nabiranju užitnih vrst gob (zelena golobica, kukmakov, raznih kolobarnic) je potrebna velika mera previdnosti, saj je zelena mušnica goba, ki zahteva največ smrtnih žrtev po celem svetu.
[uredi] Glej tudi
