Tesla (enota)
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Têsla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja. Magnetno polje ima gostoto 1 T, če na električni vodnik dolžine 1 m, po katerem teče električni tok 1 A, postavljenem v homogeno magnetno polje tako, da je smer vodnika pravokotna na smer polja, deluje magnetna sila 1 N.
1 T = 1 V · s · m -2 = 1 kg · s -2 · A -1 = 1 N · A -1 m -1 = 1 Wb · m -2
Z imenom enote so počastili v ZDA delujočega srbskega inženirja in izumitelja Nikolo Teslo (1856-1943), ki je pomembno prispeval k raziskavam elektrike in magnetizma.
Starejša enota za gostoto magnetnega polja je 10.000-krat manjša enota gauss.
[uredi] Zgledi
- nedavno je Nasina vesoljska sonda Voyager 1 v magnetnem polju zunanjega dela heliosfere okoli našega Osončja odkrila luknjo z gostoto 0,01 nT (10-11 T),
- v vesoljskem prostoru je gostota magnetnega polja med 0,1 in 10 nT (10-10 T in 10-8 T),
- v Zemeljskem magnetnem polju na zemljepisni širini 50° je 2 · 10-5 T, na ekvatorju pri širini 0° je 3.1 · 10-5 T,
- v magnetnem polju velikega podkvastega magneta 0,001 T,
- v Sončevi pegi 0,15 T,
- veliki magnet zvočnika bo imel gostoto 1 T,
- v medicinskem slikanju z magnetno resonanco do 7 T, eksperimentalno do 20 T,
- najmočnejše stalno magnetno polje ustvarjeno v laboratoriju, (Nacionalni laboratorij za močna magnetna polja Državne univerze Floride, Tallahassee, Florida, ZDA, september 2003) 45 T. V sunkih, ki trajajo nekaj milisekund je možno ustvariti še precej močnejša polja,
- na nevtronski zvezdi 106 T to 108 T,
- na magnetarju, 108 to 1011 T,
- najmočnejše teoretično možno polje za nevtronsko zvezdo in zaradi tega za katerikoli znan pojav 10 TT (1013 T).
V geofiziki uporabljajo enoto 1 γ = 10 -9 T.
