Tanto
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tanto (短刀, kratek meč) je samurajski nož, ki je ponavadi dolg med 15 in 30cm. Za razliko od katane in wakizashija je namenjen bodenju in ne sekanju. Prvič so se začeli pojavljati v obdobju Heian, vendar ti meči niso imeli nikakršne umetniške vrednosti in njihov namen je bil izključno le kot orožje. V obdobju kamakura pa so se začeli pojavljati tanti z umetniškimi motivi. Takrat je začel kovati Yoshimitsu (najbolj slavni izdelovalec tantov v japonski zgodovini). Izdelovanje tega orožja se je povečevalo vse do obdobja Muromachi in nato upadlo v obdobju Shinto (obdobje »novega meča«), posledica tega je, da so tanti iz tega obdoja precej redki.
Njegova popularnost se je znova povečala v obdobju Shin-Shinto (obdobje »novega novega-meča«) in proizvodnja se je znova povečala.
Nože tanto so večinoma nosili samuraji, navadni ljudje jih navadno niso posedovali. Ženske so včasih za samoobrambo nosile majhen tanto, imenovan kaiken, ki so ga skrile v svoj obi. Pred 16. stoletjem je samuraj nosil tanto in tachi, to se je pozneje zamenjalo z vakizašijem in katano. Tanto je bil tudi priljubljeno orožje nindž, ki so ga občudovali zaradi njegove lahkote in koristnosti. Tanto je bil tudi priljubljeno orožje yakuz.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina tanta na Japonskem
[uredi] Od obdobja Heian do Muromachi
Noži tanto so se prvič pojavili v obdobju Heian, takrat pa so bili bolj redko uporabljeni kot orožje. Z začetkom obdobja Kamakura so postajali tanti bolj estetsko oblikovani, hira in uchi-sori pa sta bili takrat najbolj priljubljeni verziji tega noža. Nekje sredi obdobja Kamahura se je število tantov začelo večati, nov stil tanta imenovan Kanmuri-otoshi je postal najbolj razširjen v mestih Kyoto in Yamato. Zaradi stila mečevanja, ki ga je predstavil tachi v poznem obdobju Kamahura, so tani postajali vse daljši in širši. Začetek Hachimanske vere je postal viden v graviranju tantov. Hamon (kovaštvo meča) je bil podoben tachijevem z nekaj manjšimi razlikami. V obdobju Nambokucho so kovali tante vse do dolžine štiridesetih centimetrov za razliko od prejšnje normalne dolžine tridesetih centimetrov. Nekje v tem času sta nastala dva prevladujoča hamon stila.; starejši stil, bolj fin in umetniški in novi stil, ki je bil bolj razkošen. Z začetkom obdobja Murimachi je nenehno bojevanje povzročilo masovno proizvodnjo orožja, s tem se je povečala proizvodnja orožja in znižala kvaliteta navadnih mečev, posebej izdelani meči pa so kvaliteto ohranili.
[uredi] Od Memoya do zgodnjega Edo obdobja
Približno dvestopetdeset let je bila Japonska združena, v njej pa ni v tem času potekala nobena vojna. V tem času miru ni bilo velike potrebe po orožju. To je vodilo v izpopolnjevanje znanja mojstrskih kovačev in izumljanje novih vrst orožja. Med tem časom sta nastala katana in wakizashi, ki sta zamenjala mesto tachija in tanta, ki sta bili prej najbolj uporabljeni orožji. V tem obdobju je iz tega razloga tudi najbolj upadlo število novih skovanih tantov. Edini, ki so bili skovani so bili kopije nožev iz prejšnjih obdobij.
[uredi] Pozno Edo obdobje
Tudi v tem obdobju je bilo kovanje tantov zelo omejeno. Tisti, ki pa so jih kovali so se zgledovali po prejšnjih obdobjih Kamakura, Nambokucho ali Muromachi.
Oseba, ki je najbolj pripomogla k kovanju tantov v tem obdobju je bil Suishinshi Masahide.
[uredi] Od obdobja Meiji do sedanjosti
Veliko tantov je bilo skovanih pred drugo svetovno vojno, zaradi ponovne vzpostavitve cesarjeve moči. Člani kraljevske vlade so namreč začeli ponovno nositi kombinacijo tanta in tachija. Tako se je število teh nožev v izdelavi ponovno povečalo. Vendar se je zaradi kasnejše omejitve na kovanje mečev, število tantov ponovno zmanjšalo. Danes je tovarniško izdelane kopije tega noža moč dobiti v skoraj vsaki trgovini s hladnim orožjem.
