Slovenska filharmonija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Slovenska filharmonija je osrednja slovenska glasbena ustanova z bogato tradicijo v evropskem merilu. V sezoni 2001-2002 je praznovala 300 letnico svojega obstoja. Pod njenim okriljem delujeta Simfonični orkester Slovenske filharmonije in Slovenski komorni zbor. Zgradba Slovenske filharmonije stoji na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Filharmonična družba je imela svoje prostore v stavbi Deželnega gledališča, ki je stalo na mestu današnje Filharmonije. Na pol lesena gledališka stavba z 800 sedeži je bila zgrajena leta 1765 na mestu nekdanje stanovske jahalnice in je bila uničena v požaru leta 1885. Dve leti kasneje je bil razpisan natečaj, do leta 1891 pa so postavili palačo, ki jo je načrtoval arhitekt Adolf Wagner.

V stavbi sta dve dvorani (Velika in Mala dvorana SF). 13. januarja 2008, ob stoletnici Slovenske filharmonije, sta bili preimenovani v Dvorano Marjana Kozine (Velika) in Dvorano Slavka Osterca (dotlej Mala dvorana). Ob tej priložnosti je bil v vhodni avli poslopja nameščen tudi doprsni kip Marjana Kozine, delo kiparja Janeza Pirnata. V Osterčevi dvorani je znamenita slika slovenskih skladateljev Saše Šantla iz leta 1936 in sodobna slika Zmaga Modica (2005), ki ilustrira orkester Slovenske filharmonije. Na stopniščih so fotografije s turnej oziroma koncertov s slavnimi dirigenti in solisti, v fojerju pa je zbirka karikatur slovenskih skladateljev, avtorja Boruta Pečarja. Upodobljeni so: Lucijan Marija Škerjanc, Blaž Arnič, Pavel Šivic, Danilo Švara, Vilko Ukmar, Marjan Lipovšek, Dane Škerl, Jurij Gregorc, Uroš Krek in Ivo Petrić.

Vsebina

1 Zgodovina
- 1.1 Simfonični orkester Slovenske Filharmonije
  - 1.1.1 2005-2006
2 Glej tudi
3 Zunanje povezave

[uredi] Zgodovina

Slovenska filharmonija

Academia Philharmonicorum Labacensis je naziv stanovskega združenja ljubljanskih glasbenikov v 18. stoletju. Formalno je bila ustanovljena leta 1701 in se je zgledovala po tovrstnih italijanskih akademijah, ki so se pojavljale že od 16. stoletja dalje. V tem združenju so sodelovali tako slovenski kot avstrijski (nemški) člani iz vrst plemstva in meščanskih izobražencev. Gojili so ljubezen do glasbe, posebno pozornost pa so seveda posvečali orkestru, ki je igral ob deželnih slovesnostih, cerkvenih praznikih in tako dalje. Academia Philharmonicorum je prva predhodnica današnje Slovenske filharmonije.
Filharmonična družba (ustanovljena leta 1794)
Glasbena matica (ustanovljena leta 1872)
Slovenska filharmonija (Glasbene matice) (ustanovljena leta 1908)
Ljubljanska filharmonija (ustanovljena leta 1934)
Slovenska filharmonija (ustanovljena leta 1947)