Slavko Osterc
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Slavko Osterc, slovenski skladatelj in glasbeni pedagog, * 17. junij 1895, Veržej, † 23. maj 1941, Ljubljana.
Osterčeva glasbena dela se v začetku javljajo v poznoromantičnem slogu in prehajajo v atonalno, atematično, serialno in četrttonsko glasbo. Slovenskemu občinstvu je najbolj znan po svojem Adagiu iz Suite za godala, ki je dolgoletni avizo 3. programa Radia Slovenije (programa Ars).
Življenje
Glasbe se je sprva učil v Mariboru pri Emeriku Beranu (učencu Leoša Janáčka) in nato med letoma 1925 in 1927 na konservatoriju v Pragi (Karel Boleslav Jirák, Jan Novák, Alois Hába).
Je oče slikarke in ilustratorke Lidije Osterc in praded filmske producentke in režiserke Aiken Veronike Prosenc.
Seznam del (izbor)
- Opere
- Krst pri Savici (tematika: France Prešeren), 1921
- Osveta (tematika: Theodor Körner), 1923
- Iz komične opere (tematika: Henri Murger), 1928
- Krog s kredo (tematika:Klabund), 1928/29
- Saloma, 1929/30
- Dandin v vicah (tematika: Molière in Hans Sachs), 1930
- Medea (tematika: Evripides), 1930
- Baleti
- Iz Satanovega Dnevnika, 1924
- Maska rdeče smrti, 1930
- Iluzije, 1938-40
- Orkestrska glasba
- Bagatele, 1922
- Simfonija, 1922
- Suita, 1929
- Koncert za orkester, 1932
- Klasična uvertura, 1932
- Koncert, 1933
- Passacaglia in Koral, 1934
- Danses, 1935
- Mouvements symphoniques, 1936
- 4 pieces symphoniques, 1938-39
- Mati (simfonična pesnitev, 1940)
- Ostalo
- Različna vokalna dela, klavirske skladbe; komorna glasba.
Glej tudi
 |
Ta biografski članek o skladatelju je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
