Slovanski kongres v Pragi, 1848

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.

Slovanski kongres v Pragi se je dogajal med 2. in 12. junijem leta 1848.

1. maja 1848 je bil v Pragi izdan razglas "bratom Slovanom" v monarhiji Avstriji, katerega podpisnik je bil tudi Fran Miklošič. Razglas je opozarjal Slovane, na bližajoči se sklic Frankfurtskega parlamenta in izgradnjo Velike Nemčije, ki bo zavzela celotno področje avstrijske monarhije in posledično povzročila utopitev slovanstva v germanstvu. Avtorji so razglas naslovili vsem zavednim Slovanom in jih pozvali, da se 31. maja 1848 zberejo na kongresu v Pragi. "Pridejo naj vsi tisti, ki jim je mar za Slovanstvo in se želijo zoperstaviti germanizaciji." Konec maja se je tako v Pragi zbralo pribljižno 300 delegatov iz celotnega dela Avstrijske monarhije, 40 jih je bilo iz južno-slovanskega področja in kar 4 iz slovenskih dežel.

Za predsednika kongresa je bil izbran František Palatsky, podpredsednik pa je bil Slovenec, Stanko Vraz. Na zasedanju je kongres izdelal memorandum evropskim narodom, v katerem je opozoril na nevzdržane razmere v avstrijski monarhiji. Zahteval je federalizacijo monarhije na temelju splošne pravice vsakega naroda, da lahko neglede na svojo velikost, moč in vpliv razglasi avtonomijo. Podane so bile zahteve, ki so bazirale na temeljih francoske revolucije. Posebej za Slovence, pa je bilo sprejeto, da zahtevajo oblikovanje svoje Kraljevine Slovenije - ki bo združevala dežele Koroško, Kranjsko, Štajersko in Primorsko - ki bo enakopraven člen monarhije.

Nemški in madžarski narod je na razglas in kongres odreagiral izjemo burno. Nemci so se namreč zavedali moči slovanskega konglomerata, ki bi se raztezal širom Evrope, če bi se sestavil v eno državo s 4 plemeni, kot je predvidevala ideja panslavizma. Zato sta dvor na Dunaju in kancler Metternich v Nemčiji stanje nemudoma sprejela kot ogrožujoče in organizirala vojaški nadzor v Pragi. Tam pa so se že 12. junija 1848 začeli zbirati praški študentje, delegati kongresa, inteligenca in še mnogi drugi, ki so zahtevali boj proti germanizaciji in avstrijskemu vojaškemu načelniku Windischgreatzu, ki je okupiral Prago. Tako je 12. junija 1848 izbruhnila binkoštna oz. junijska vstaja, ki pa je bila s strani načelnika Windischgreatza zadušena 16. junija 1848, ravno tako pa je bil prekinjen kongres delegatov. Zaradi nasilne prekinitve kongresa, ta ni sprejel nobenega pripravljenega določila in sklepa. Njegov doprinos za oblikovanje skupne slovanske solidarnosti je tako ostal zgolj neformalen.