Skupna jedra

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skúpna jêdra so pojem iz jugoslovanske zgodovine 1980.-tih let. Nanašajo se na predlog iz leta 1983, ki je zahteval naj bi se poenotili učno-vzgojni programi v celi državi. Veljal naj bi enotni učni programi, čim bolj naj bi bili poenoteni tudi učbeniki. V »skupnih jedrih« učnih načrtov naj bi gradivom o vsakemu jugoslovanskemu narodu bilo namenjeno toliko prostora, kot ga v odstotkih pomeni v celotnem jugoslovanskem prebivalstvu. Taka usmeritev naj bi veljala pri vseh predmetih, zlasti pri pouku zgodovine in zemljepisa.

Predlog je prišel iz krogov, ki so si zahtevali večjo centralizacijo federalne države (SFRJ), zlasti iz Srbije in z njo tesno povezane Črne Gore. Srbija je se je vse bolj soočala z zahtevami po narodni enakopravnosti na Kosovu, ki je takrat bila še v okviru zahteve naj bi bilo Kosovo enakopravna federalna enota, republika, in delno iz večnarodne in bolj razvite Vojvodine. V dotedanji ureditvi, zlasti kot je bila določena z Ustavo SFRJ iz leta 1974, so vsebino učnih programov samostojno določali organih zveznih republik.

Zamisli o skupnih jedrih so naletele na velik in dokaj enoten odpor v Sloveniji in tudi v drugih republikah. Pojem skupnih jeder se kasneje omenja kot eden zadnjih obupnih poskusov za ustvarjanje centralistične Jugoslavije. Nepripravljenost vodilnih krogov v Srbiji na nadaljnjo decetnralizacijo pa je bila ena izmed razlogov za tragični način razpada države v 1990.-tih letih.