Rožančeva nagrada
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rožančeva nagrada ali nagrada Marjana Rožanca, je nagrada za Najboljšo esejistično zbirko, ki jo podeljujejo od leta 1993. Prvotno sta jo podeljevala slovenski častnik- Dnevnik in založba Mihelač. Leta 1998 je organizacijo, zagotavljanje sredstev, imenovanje in usklajevanje dela žirije prevzel sklad Marjana Rožanca. Sklad sta leta 1998 ustanovilili založbi Mihelač in založba Nova revija.
[uredi] Dobitniki Rožančeve nagrade
Dobitniki te nagrade so sledeči avtorji, za svoje eseje:
- Leto 1993. Drago Jančar- za esej- Razbiti vrč,
- Leto 1994. Jože Snoj- za esej- Med besedo in bogom,
- Leto 1995. Drago Jančar- za esej- Egiptovski lonci mesa,
- Leto 1996. Tomo Virk- za esej- Ujetniki bolečine,
- Leto 1997. Matevž Kos- za esej- Prevzetnost in pristranost,
- Leto 1998. Aleš Berger- za esej- Krokiji in beležke,
- Leto 1999. Milan Dekleva- za esej- Gnezda in katedrale,
- Leto 2000. Edvard Kovač- za esej- Oddaljena bližina,
- Leto 2001. Iztok Geister- za esej- Levitve,
- Leto 2002. Vinko Möderndorfer- za esej- Gledališče v ogledalu,
- Leto 2003. Vinko Ošlak- za esej- Spoštovanje in bit,
- Leto 2004. Gorazd Kocjančič- za esej- Tistim zunaj-Eksoterični zapisi 1990-2003,
- Leto 2005. Aleksander Zorn- za esej- Smešna žalost preobrazbe,
- Leto 2006. Drago Jančar- za esej- Duša Evrope,
- Leto 2007. Aleš Šteger- za esej- Berlin, in-Igor Zabel- za esej-Eseji o moderni in sodobni umetnosti,
