Rimska cesta
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rímske céste so bile pomembne za rast Rimskega imperija, saj so omogočale vojaške premike. Pregovor pravi, da »vse poti vodijo v Rim«. Ceste so bile zasnovane tako, da so ovirale organiziranje upora rimskih provinc proti imperiju. Na vrhuncu imperija je sestav obsegal 85.300 km cest.
Rimska doba je kakor doba mest tudi doba cest, saj so bile zelo pomembne za razvoj. Prve rimske ceste so sledile starim karavanskim potem. Z njimi so si zagotovili pot do dobrin v drugih mestih in so tako lahko razvijali gospodarstvo, predvsem trgovino. Ob cestah so zgradili mnogo oporišč, kjer so se prevozniki lahko oskrbeli z vsem potrebnim in se odpočili. Nastala so v bližini postojank. Eno nam bolj znanih, stalno zasedenih oporišč so zgradili pri Razdrtem. Glavna smer rimskega cestnega prometa je bila od jugozahoda proti vzhodu in severovzhodu. Javorniki in Nanos, meje sežanskega in pivški Kras označujejo ozemlje, ki je bilo prometno zelo pomembno jedro najlažjega vzpona iz Sredozemlja do Vzhodnih Alp in ravnin srednje Evrope. Tukaj so potekale poti že od samih začetkov, ozemlje pa je bilo utrjeno in naseljeno ob prometnih poteh.
